Pred nekaj dnevi so s trebanjsko občino podpisali pogodbo o nakupu 23 tisoč kvadratnih metrov zemljišča v industrijski coni Trebnje, kjer sicer že imajo manjši proizvodni obrat. Prihodnje leto bodo tam začeli graditi dodatnih osem tisoč kvadratnih metrov proizvodnih zmogljivosti, s čimer bodo predvsem zadostili potrebe po prostoru, kjer bi lahko izdelovali volumensko zahtevnejše montažne enote. Investicija jih bo v celoti stala pet milijonov evrov.
Nujno večanje proizvodnih zmogljivosti
Lani so ob proizvodno-upravni stavbi v obrtni coni dokupili še dodatni proizvodni obrat. Vanj bodo skupaj z opremo vložili dva milijona evrov. »V proizvodnjo bomo vpeljali tudi tehnologijo antikorozijske zaščite. Ko bomo najpozneje v dveh letih poslopje v industrijski coni končali, bomo proizvodnjo lahko dodatno optimizirali. Zelo pomembno nam je namreč, da transport posameznih sestavnih delov ni predrag in logistično prezahteven,« poudarja Igor Kastelic, ki gazelo vodi zadnjih 12 let.
Investicije bodo izpeljali večinoma z lastnim denarjem in deloma s kratkoročnimi bančnimi krediti, pri nakupu tehnološke opreme pa se bodo obrnili na Slovenski podjetniški sklad, ki zagotavlja subvencije. »Zadolženi skorajda nismo. Naš lastnik še vedno vlaga večino dobička v razvoj. Zadnji dve leti smo zaradi dobrega poslovanja izplačali 13. in polovico 14. plače. Tako lahko vsaj na nek način skušamo zadržati dober kader, kar je pri enormni obdavčitvi plač izjemno težko.«
Zadnji dve leti dajejo dodaten poudarek razvoju in letos bodo pri Agenciji za raziskave in razvoj prijavili svojo razvojno skupino, ki bo z izboljšavami na področju nizkoenergetske gradnje odgovorila na zahteve evropske zakonodaje in potrebe trga, saj naj bi bili do leta 2020 javni objekti nič energijski. Z izboljšavami in rešitvami, ki bodo plod njihovega razvoja, želijo postaviti tudi trdne razvojne temelje za prihodnja leta.
Še več lesa
Že aprila bodo na sejmu Bauma v Munchnu predstavili izboljšave, s katerimi med drugimi nagovarjajo tudi projektante, ki bodo lahko rešitve za nizkoenergijsko gradnjo vključevali v svoje projekte. »Vendar pa ostajamo na področju prefabricirane modularne gradnje, kar pomeni, da postavimo vso potrebno instalacijo, kar nam omogoča, da je z montažo na kraju postavitve čim manj dela. V module bomo vključevali čim več lesa. Upam, da bo predvsem slovenski. A pred nami je še nekaj let razvoja, saj moramo rešiti še nekaj tehnoloških izzivov, kot so spoji in statičnost,« pojasnjuje Kastelic.
Že dosedanje izkušnje z gradnjami šol in vrtcev jim kažejo, da so lahko konkurenčni, svoje prednosti pa vidijo v kratkem izvedbenem času in jasnem investicijskem planu. Gradnja bolj zahtevnih objektov jim omogoča tudi doseganje višjih cen, s čimer si obetajo, da bodo v nekaj letih občutneje dvignili dodano vrednost, ki trenutno znaša okoli 36 tisoč evrov in je še pod slovenskim povprečjem, ki je bilo 2014 40.324 evrov.
»Pogodbo za šestoddelčni vrtec v Komendi, na primer, smo podpisali avgusta, dobrih dveh mesecih in pol je bil zgrajen, otroci pa v njem 1. decembra. Ko podpišemo pogodbo je končni strošek kupcu znan in ob predaji ključev ne odstopa, torej nimamo nepredvidenih dodatnih stroškov, kot se to nenehno pojavlja pri gradnji infrastrukture, kjer je investitor država,« daje primerjavo Kastelic.
Nočejo biti več odvisniki
Lani je REM opravil 800 različnih projektov, med drugim gradnjo šol v Zürichu in Münchnu, kar je pomenilo petino prihodkov, kar 40 odstotkov so jih ustvarili z gradnjo azilnih domov predvsem v Nemčiji. Sicer pa v povprečju tretjino prihodkov ustvarijo s trženjem najemniških kontejnerjev za različne prireditve, tretjino z gradnjo za javni sektor in ostalo za gospodarske družbe. Če jim projekt omogoča, prostore opremijo z opremo slovenskih proizvajalcev.
Okoli 95 odstotkov prihodkov ustvarijo na tujem, le okoli poldrugi milijon evrov v Sloveniji. Njihov največji partner je še vedno Trimo z okoli 35-odstotnim deležem. Ko je Trimo leta 2009 izgubil večino bližnjevzhodnega trga, je REM postalo jasno, da si tako velike odvisnosti ne smejo več privoščiti in začeli so si sami iskati trge in prodajne kanale.
»Z novim Trimovim vodstvom sodelujemo odlično in nedavno smo podpisali novo pogodbo o sodelovanju. Trenutnega deleža, ki ga ustvarimo v sodelovanju s Trimom, v prihodnje ne nameravamo spreminjati,« pojasnjuje Kastelic. Sicer pa so njihovi glavni trgi, kjer prodajajo preko posrednikov, Madžarska, Avstrija, Nemčija, nekaj projektov vsako leto izpeljejo tudi v skandinavskih državah, delajo tudi s posrednikom v ZDA. Trenutne razmere v svetu jim gredo v prid, saj so zaradi nižjih cen nafte in železa tudi materiali, ki jih uporabljajo, cenejši. Ker pa tako zagotovo ne bo daljše obdobje, načrtujejo, da bodo prihodnja leta rasli zmerneje, z do okoli 10-odstotno rastjo.
Z Arcontom iz Gornje Radgone se sicer občasno lahko srečajo kot konkurenca na določenih projektih, kot so na primer postavljanje bivalnih enot za azilante, a imajo dobre medsebojne odnose in si »ne skačejo v zelje.« Arcont je kot del koncerna Containex specializiran za proizvodnjo tipskih enot, REM pa dela projektno in se prilagaja specifičnim potrebam naročnika. »Iz naših modularnih enot lahko naredimo praktično vse. Delali smo že haaško sodišče v Sarajevu, kapelico za cerkev na Norveškem, delamo hotele, šole, vrtce, pisarne, gostinske lokale, plesne studie, tudi laboratorije, kot na primer za Lek Mengeš,« našteva Kastelec.
