Petnajst slovenskih atletov je izpolnilo norme za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo od jutri do nedelje v Amsterdamu. Dodatna štiri mesta je slovenska reprezentanca zapolnila na podlagi kvot, ki posameznim reprezentancam omogočijo dodatne nastope. Slovenska reprezentanca se je konec minulega tedna na Nizozemsko odpravila optimistična, po izidih na evropskih tablicah sodeč, pa ima največ možnosti za vrhunsko uvrstitev Luka Janežič v teku na 400 m.
Državna rekorda Luke Janežiča in Matije Kranjca
Vodičan je junija vnovič izboljšal državni rekord v teku na en stadionski krog, potem ko je v Madridu tekel 45,22 sekunde, torej šest stotink hitreje kot lanskega avgusta na svetovnem prvenstvu v Pekingu. »Moj življenjski moto je vselej enak. V Amsterdamu si želim, da bi izboljšal osebni rekord. Če mi bo to uspelo, se bom vrnil domov srečen in z dobro uvrstitvijo. Če mi ne bo, bom imel v tej sezoni še druge priložnosti,« pravi Luka Janežič.
Državni rekord je v tej sezoni izboljšal tudi Matija Kranjc v metu kopja. Ljubljančan je kopje v Brežicah drugič v karieri vrgel prek 80 metrov, tokrat kar 81,13 m. »Moja tehnika se izboljšuje, tudi občutki med izvedbo meta so vse boljši. Veliko bolje prenašam energijo v kopje, še nekaj sreče z vetrom, pa bom lahko vrgel še dlje. Močno si želim, da bi izpolnil olimpijsko normo (83 m – op. p.), za kar imam še dovolj časa. V Amsterdamu bom gotovo dobro pripravljen. Upam, da se mi bo enkrat izšlo tudi na največji tekmi, saj se fizično dobro pripravljen,« pove Matija Kranjc.
Slovenska reprezentanca se bo v Amsterdamu predstavila pomlajena, saj bo v njej tudi precej novincev, ki so si vozovnico zagotovili s trdim delom. Slovenska stroka bi bila zadovoljna s petimi uvrstitvami v veliki finale. »V reprezentanci je le nekaj starejših in izkušenejših atletov, za njimi pa kopica mladih, nosilcev ekipe tudi za dva naslednja olimpijska ciklusa. Glede na kakovost smo se sposobni iz Amsterdama vrniti s petimi finalnimi uvrstitvami. Nikogar ne želim obremenjevati z medaljami. Strinjam pa se, da ima glede na prikazano v tej sezoni največ možnosti za dober rezultat Luka Janežič,« pravi vodja slovenske stroke Vladimir Kevo.
Doslej sedem slovenskih medalj
Slovenija se je na zadnjem evropskem prvenstvu v Zürichu sedemkrat uvrstila v finale, medalje pa ni osvojila. Na kultnem atletskem stadionu Letzigrund se je največ pričakovalo od metalke kopja Martine Ratej in metalca kladiva Primoža Kozmusa, za katerega se je pozneje izkazalo, da je v Švici nastopil na svojem zadnjem velikem tekmovanju.
Atletska zgodovina kaže, da je slovenska atletika doslej na evropskih prvenstvih osvojila sedem medalj. Prvo zlato je leta 1994 v Helsinkih v skoku v višino osvojila Britta Bilač, osem let pozneje pa se je z najžlahtnejšim odličjem v Münchnu okitila še Jolanda Čeplak v teku na 800 m. Sploh prvo medaljo na evropskih prvenstvih je leta 1958 v teku na 110 m ovire osvojil Stanko Lorger, ki je bil v Stockholmu drugi. Njegov uspeh je leta 1998 v Budimpešti v teku na 100 m z ovirami ponovila Brigita Bukovec. Nataša Urbančič Bezjak v metu kopja leta 1974 v Rimu, Borut Bilač v skoku v daljino leta 1990 v Splitu in Matic Osovnikar v sprintu na 100 m v Göteborgu pa so na EP osvojili bronaste medalje. Zanimivo je, da slovenski atlet z največ odličji vseh časov Primož Kozmus na evropskem prvenstvu nikoli ni osvojil medalje.
