Sinoči se je s slovesnim odprtjem v Mestnem muzeju Ljubljana začel že 52. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki ga tradicionalno organizira Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik. Seminar vsak julij združi udeležence z vsega sveta, ki jih ob slovenski kulturi in jeziku zanima še vsakdanjost življenja v Sloveniji. Letos se je tako v Ljubljani zbralo 107 udeležencev iz 27 držav: največ iz Avstrije in Italije, kjer imamo močni zamejski skupnosti, ter denimo s Poljskega, kjer je na univerzah kar pet slovenistik, prišli pa so celo gostje iz Iraka, z Japonskega in iz Južne Koreje. Udeleženci različnih starosti in večinoma zavidljivo dobrega znanja slovenščine – študentje, univerzitetni profesorji slovenščine, prevajalci ter mnogi kulturni delavci iz slovenskega zamejstva – bodo tokrat raziskovali tematiko drugačnosti v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi.
Nelagodje ob drugačnosti
Drugačnost je že stalnica raziskovanj na področju filozofije in sociologije in pomembno je, da se z njo ukvarjamo tudi v jeziku, književnosti in kulturi, izbiro tematike komentira predsednica seminarja Alojzija Zupan - Sosič. »Drugačnost je treba analizirati na več ravneh, navsezadnje se z njo vsakodnevno srečujemo in se nanjo precej nenavadno odzivamo, pomislimo le na dogodke ob referendumu za družinski zakonik. Da ob drugačnosti čutimo nelagodnost, je običajno, težava pa je, če se nanjo odzovemo militantno in s popolnim nerazumevanjem, kar postane že etični problem,« meni Zupan-Sosičeva. Poudarja, da ob soočanju z drugačnostjo spoznavamo tudi sebe.
V naslednjih desetih dopoldnevih bodo tako udeleženci sodelovali na lektorskih vajah, konverzacijskih tečajih ter predavanjih slovenskih strokovnjakov s področja jezikoslovja, književnosti, humanistike in drugih ved. Med drugimi bo pisateljica Suzana Tratnik danes predavala o lezbični in gejevski literaturi, literarni zgodovinar Miran Hladnik jutri o vključevanju drugega in drugačnega v slovensko literarno zgodovino, literarna zgodovinarka Vanesa Matajc v četrtek o vidikih drugosti v romanih Gabriele Babnik in v teoretskem kontekstu postkolonialnosti, filozof in sociolog Lev Kreft v petek o razdvojenosti v drugosti oziroma slovenstvu med narodi…
Prijetno s koristnim
Večina udeležencev se slovenščine seveda ne bo učila na novo, temveč jo bo le še izpopolnjevala, ob tem opozori strokovni sodelavec seminarja Damjan Huber: »Okoli osemdeset odstotkov udeležencev prihaja k nam prvič. Gre predvsem za najuspešnejše študente slovenščine na lektoratih po svetu, ki v ta namen praviloma prejmejo tudi štipendijo. Nekateri pa so seminar v preteklosti že obiskali in se radi vračajo, sploh tuji učitelji, ki slovenščino poučujejo na univerzah po srednji Evropi.«
Da pa bi se tuji gostje po pregovorno napornem učenju slovenščine sprostili še ob drugih vidikih slovenske kulture, so zanje kakopak pripravili tudi spremljevalni program. Ob ogledu prestolnice in vožnji z ladjico po Ljubljanici bodo udeleženci seminarja videli še predstavo Rozinteatra Jezik ne jezi se in slovenski film Panika, prisluhnili bodo literarno-glasbenemu večeru z Barbaro Korun in Tomažem Rauchom ter koncertu skupine Same babe. Ne bo jim ušla niti ekskurzija v Škocjanske jame in na Obalo, kjer bodo svoje znanje slovenščine zagotovo previdno postavili na preizkušnjo in ob tem prijetno presenetili katerega od domačinov, ki se od tujcev nemara nadeja zgolj še angleščine.
