Občine: ukinjamo naložbe in razprodajamo premoženje, da financiramo državo

Polovico denarja od države

Država je lani občinam s povprečnino prispevala slabo polovico vseh sredstev ali pet odstotkov manj kot predlani. Šestnajst odstotkov sredstev so jim prinesli evropski projekti. S taksami, globami in ostalimi nedavčnimi prihodki so napolnili 14 odstotkov proračuna, s pobranim nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča naslednjih devet odstotkov. Lanskoletne nižje državne prilive so bile tako občine prisiljene nadomestiti tudi z razprodajo občinskega premoženja in z več pobranega denarja od svojih občanov. Ta denar naj bi občine namenjale za naložbe, a ga zdaj v praksi najpogosteje porabljajo za nujne naloge.

Ustavljene naložbe

Občine so lani porabile 88 milijonov evrov manj denarja kot v predpreteklem letu. Pojasnjujejo, da prihranki niso nastali zaradi nižjih tekočih stroškov (teh je bilo celo več), temveč zaradi ustavitve naložb. Teh je bilo lani za 83 milijonov evrov manj kot leta 2014. »Za kakšno leto se to da verjetno tudi preživeti. Kaj več pa ne. Država na tak način spodjeda ne samo razvojno funkcijo občin, temveč vse, kar je bilo do zdaj narejenega. Dober gospodar namreč skrbi za lastnino – za šole, vrtce, ceste, kanalizacijo, kulturne in zdravstvene domove... Zdaj tega denarja preprosto več ni,« pojasnjujejo v Skupnosti občin Slovenije, kjer menijo, da se za suhoparnimi številkami občinskih proračunov in presežkov skrivajo drugačne resnice.

»Pogled v občinske zaključne račune pokaže, da so občine v preteklem letu zaradi zelo znižanega zneska povprečnine v začetku leta varčevale povsod tam, kjer so le lahko. Pa so navkljub temu tekoči stroški občin, ki zaobjemajo stroške nalog, ki jih morajo občine izvajati v skladu z zakoni in bi se morali pokriti z višino povprečnine, za 217 milijonov evrov višji od višine primerne porabe občin za leto 2015,« pravi sekretarka združenja Jasmina Vidmar. Opozarja namreč, da občine težko varčujejo tam, kjer so njihove naloge normirane in standardizirane z zakonodajnimi predpisi. Največ sredstev so občine lani namenile za doplačilo vrtčevskega varstva in financiranja delovanja vrtcev.

Občine niso poročale o nelikvidnosti

Na ministrstvu za javno upravo, kjer zagovarjajo, da mora breme krize enakopravno nositi celoten javni sektor, pa številke prikazujejo v drugi luči: občine so lani imele za skoraj petino več prihodkov kot v predkriznem letu 2008, medtem ko se prihodki državnega proračuna niso povečali. Pojasnjujejo, da so bile občine lani manj zadolžene kot leto poprej, da niso imele težav s poravnavanjem obveznosti in likvidnostjo.

»Poslovanje občin v letu 2015 kaže, da so občine v veliki meri že uspele racionalizirati svoje delovanje in optimizirati stroške tekočih obveznosti. Iz nobene od občin nismo dobili signalov, da niso uspele financirati obveznih nalog v zakonsko določenem obsegu,« so zapisali v poročilu o zaključnih računih občin, ki so ga pripravili na ministrstvu za finance. Prepričani so tudi, da bodo občine lahko tudi letos z aktivnejšim pristopom in organizacijskimi ukrepi še v večji meri kot doslej nadaljevale z zniževanjem stroškov. V občinah seveda opozarjajo, da to pelje v siromašenje občin, v katerem izgubljajo predvsem občani.