Precej. V nanizankah je v pol ure ali uri vse rešljivo, imaš akcijo, adrenalin, orožje, hitra vozila, v resnici pa je sicer tudi kaj adrenalinskega in moraš kdaj hitro voziti, načeloma pa je to lahko zelo dolgotrajno in mučno delo. Zdaj je poletje in moraš včasih po cele dneve in tedne sedeti v avtu in čakati na nekaj, kar se bo mogoče zgodilo.
Je to, da ste ženska, kadar gre za čakanje v zasedi, prednost?Mislim, da je, sploh pa imamo ženske odlike, ki nam pridejo pri tem poklicu prav. Da smo malo bolj mehke, da se znamo mogoče tudi malo drugače pogovarjati. Je pa zagotovo tudi ta prednost, da si ljudje pod besedo detektiv najprej predstavljajo postavnega moškega v plašču, s cigareto, viskijem ali s pipo, pa ni ravno tako.
Gledate detektivke?Gledala sem nanizanko Prva ženska detektivska agencija, ker so bili v njej prikazani življenjski primeri, da je recimo kdo kaj ukradel, da nekdo česa ni plačal, in tudi niso bili tako lahko rešljivi. Tisto se mi je zdelo dobrodošlo. Bonda smo sicer šli gledat v kino, ampak to je fikcija.
Ste bili kdaj ogroženi?Sem, marsikaj se mi je že zgodilo. Grozili so mi, me iskali, se vozili za menoj. Pri tem poklicu ne smeš razmišljati o tem, kaj bi se ti lahko zgodilo. Časi so vedno bolj napeti, saj vidite, kaj vse se dogaja, nasilje, terorizem...
Se znate braniti?Znam. S kolektivom treniramo samoobrambo in imam tudi varnostno orožje, ampak ga nisem še nikoli vzela s seboj na teren, ker mi to ne bi pomagalo, kvečjemu nasprotno. Če bi bili že tako nastrojeni proti meni in bi me napadali, bi bili mogoče še bolj nasilni, če bi videli orožje. To je treba poskušati rešiti verbalno in osebo, ki je razjarjena, pomiriti, če vidiš, da ne gre, pa se obrneš za 180 stopinj in greš.
Ukvarjate se tudi s partnersko nezvestobo. Ali zaradi nezvestobe k vam več prihajajo moški ali ženske?Mi smo imeli več žensk, vendar je to relativno. Težko je reči, kdo ima večje težave s tem. Mislim, da jih imajo vsi. Družba je takšna, da se veliko partnerjev med seboj ne zna iskreno pogovoriti, in tu nastopimo mi. Stranke k nam večinoma pridejo, ko imajo konkretne sume in jih je treba samo še potrditi s sliko.
Torej so sumi po navadi upravičeni?So kakšni primeri pretirane ljubosumnosti, ampak večinoma k nam pridejo upravičeno. Po navadi se stranka o tem že prej skuša pogovoriti z zakoncem, ta pa v večini primerov ne prizna in krivdo vali na partnerja, češ da ima psihične težave, je pretirano ljubosumen in si nekaj domišlja.
Kako hitro v takšnih primerih pridobite dokaze?Odvisno je od tega, kako pogosto se tisti, ki vara, dobiva z nekom. Če je to dokaj pogosto, kar običajno je, ali če stranka poda konkretne informacije, je to vprašanje dni. Če ni oprijemljivih informacij, lahko traja dlje, zato strankam svetujemo, naj nam dajo čim več informacij, saj imamo potem mi manj dela, stranka pa manj stroškov.
Kako gledate na to, da ljudje najemajo detektive, da sledijo njihovim partnerjem?Sporno bi se mi zdelo, če bi šlo za bolno ljubosumje ali nadzor brez utemeljenih sumov, kar tako, ker bi stranko zanimalo, kaj zakonec počne, in to odklonimo. Če je sum utemeljen, pa se mi ne zdi sporno. Kot zakonec ali partner ste upravičeni do tega, da veste, ali je vpletena tretja oseba, ker konec koncev lahko dobite spolno prenosljivo bolezen ali pa odteka vaš denar, skupno premoženje.
V kakšnih primerih pa nadzorujete otroke?Običajno gre za primere, ko starši sumijo na izostanke v šoli, uživanje prepovedanih drog ali nasilje v šoli. Dokumentiramo, ali je otrok dejansko šikaniran, uživa prepovedane droge ali pa se nad njim izvaja nasilje. V tem primeru se dobimo s starši, potem pa sledi terensko delo in nadzorujemo otroka, ne da bi vedel, da je opazovan.
Kaj pa iskanje pogrešanih?V takšnih primerih stranke večinoma napotim na policijo. To so težavni primeri in uspeha ne moremo zagotoviti. Iščemo pa skrite osebe, dolžnike, ki so dolžni vsevprek, ki se skrijejo, menjajo bivališča... Tega je precej.
Imate tudi poligraf.Da, strokovni sodelavec je temu posvetil večino svoje kariere. Treba je poudariti, da poligraf na sodišču ne velja kot dokaz in služi za zaščito nedolžnih.
Se poligraf kdaj moti?Težko ga je prevarati, saj meri psihofizične reakcije avtonomnega živčevja, ki ga oseba nima pod nadzorom. Zanesljiv je 86- do 99-odstotno.
Ukvarjali ste se tudi z varovanjem oseb, tudi zvezd.To so bili moji začetki in me je to zelo zanimalo, pravzaprav me še vedno, vendar v primerjavi s tujino, kjer detektivi tudi varujejo osebe, pri nas to spada na področje zasebnega varovanja. Sploh pa ni poslovnežev ali zvezd, ki bi potrebovale osebno varovanje.
Koga ste varovali?Bryana Adamsa, Pink in skupino Hives, ki je bila takrat zelo popularna. Bilo je super, ker vidiš, da so to ljudje tako kot ti, le da so bolj znani. Sicer se mi ni zdelo kaj posebnega, da sem tako blizu tako slavni osebi. Profesionalno je bilo treba opraviti svoje delo. To je vse.
Se tudi oblačite nalogi primerno in kaj vse ste že nosili?Vse mogoče, od elegantnih, športnih oblačil do čisto klošarskih, vedno imam nekaj oblačil v vozilu in v pisarni, saj se je treba včasih hitro preobleči za teren ali sestanek. Se mi je že zgodilo, da ni bilo možnosti za to in sem šla na upravo v kratkih hlačah in športni opravi.
Kako ste dobili detektivsko značko?Pogoj je najmanj visoka stopnja izobrazbe, obvezno 80-urno usposabljanje, opravljen detektivski izpit, varnostno preverjanje, potem pa dobiš licenco in značko in lahko delaš. Vendar pa takrat še nimaš kilometrine in izkušenj. Detektiv brez izkušenj lahko naredi marsikatero napako in lahko celo sam pristane v kazenskem pregonu ali pravdi.
Ali pri primeru kdaj sodelujeta dva detektiva?Ja, sploh pri nadzorih, ker moraš, ko nekomu slediš, menjavati vozila. Če boste šli iz Ljubljane na morje, pa se bo za vami ves dan isto vozilo, ne bo šlo. Včasih gremo tudi štirje ali več. Delo enega samega detektiva pri nadzoru ni profesionalno in strokovno.
Je potrpežljivost ena od glavnih lastnosti, ki jih mora imeti detektiv?Zagotovo. Prav zanima me, koliko ljudi bi zdržalo pri 35 ali 40 stopinjah v avtu, poleg tega pa ne smeš veliko piti, ker če veliko piješ, moraš na stranišče, včasih pa ne smeš oziroma ne moreš iti in imaš problem. Pozimi te pa zebe. Res moraš imeti zelo rad to delo, ker je velikokrat tako naporno, da izgorevaš zaradi rokov, pomanjkanja časa, dolgih delovnikov, dolgih voženj sem in tja, stresa...
Ste v avtu kdaj sedeli že več kot deset ur?Sem, tudi po več dni z minimalnimi izhodi. Pozimi si lahko samo mislite, kako je, ko skoraj zmrzneš, poleti pa je vročina. Ko se avto segreje in ni sence, ni lahko, tako da bi tiste, ki jih zanima ta poklic, najprej dala poleti in pozimi za 14 dni v avto, nato bi morali predelati goro papirjev, potem pa bi jih vprašala, ali jih to še vedno veseli.
Kaj pa veseli vas?Sem izjemno dinamična in razgibana oseba in veseli me, da v tem poslu nikoli ne veš, kam te po popeljal dan, vsak dan je čisto drugačen. Rada imam to, kar delam, in sploh nimam občutka, da je to moje delo, ampak je bolj način življenja.
