Arbitražno sodišče je včeraj objavilo podrobno, 58 strani dolgo razlago svoje delne razsodbe, v kateri je odločilo, da arbitražni sporazum med Slovenijo in Hrvaško ostaja v veljavi in da se bo arbitražni postopek o določitvi meje med državama nadaljeval. Dokument se bere kot kronologija pravnih stališč obeh držav in sodišča o dogodkih, ki so po lanskem izbruhu afere s prisluhi odnose med državama pahnili na najnižjo raven po osamosvojitvi.
Dokument prinaša vpogled v pravne premisleke petih arbitrov in odgovore na vse temelje dileme, ki jih je odprla afera, zaradi katere je Hrvaška lani enostransko odstopila od arbitraže in arbitražnega sporazuma – po mnenju arbitrov pravno neutemeljeno.
Sodišče dokument sklene v petih točkah. Najprej navaja, da je Slovenija kršila arbitražni sporazum. Nato navaja, da arbitražni sporazum vseeno ostaja v veljavi in da se arbitraža nadaljuje. Sodišče tudi napoveduje posvete z obema stranema o naslednjih postopkovnih korakih. In na koncu nalaga Sloveniji, da sodišču nakaže sredstva za njegovo nadaljnje delo, saj je razpoložljivega denarja zmanjkalo, ker se je postopek zaradi afere zavlekel.
Slovenija bo tako založila denar, sodišče pa bo v končni razsodbi odločilo, kako se bodo dodatni stroški razdelili med obe državi. Na zunanjem ministrstvu včeraj niso imeli podatka, za kolikšne zneske gre. Povedali so, da sta Slovenija in Hrvaška za delo sodišča doslej nakazovali po 200.000 evrov na leto.
Sodišče poizvedovalo o prisluhih
Podrobna obrazložitev razsodbe v veliki meri navaja že znana dejstva iz preteklosti in iz četrtkove objave vmesne razsodbe. Prinaša pa tudi nekaj dodatnih podrobnosti. Sodišče je kritično do nekdanje slovenske agentke Simone Drenik in arbitra Jerneja Sekolca, ki sta se pogovarjala o primeru in o razpravah med sodniki, kar je prepovedano. »Nobenega dvoma ni, da sta očitno kršila postopkovna pravila,« piše sodišče na več mestih. Vendarle, sodišče navaja, da njuna komunikacija ni poškodovala postopka do te mere, da se ta ne bi mogel nadaljevati.
Dokument navaja, da je Slovenija v sporočilih sodišču početje Drenikove opisala kot njeno lastno prekoračitev pooblastil in ga torej opredelila kot dejanje posameznika, ki naj ga zato ne bi bilo mogoče pripisati Sloveniji kot stranki v postopku. Vendar se sodišče s tem ni strinjalo.
Slovenija se je tudi odločila, da takoj prizna kršitve postopka, nikjer pa ni priznala verodostojnosti prisluhov pogovorov med Drenikovo in Sekolcem, ki jih je julija lani objavil hrvaški Večernji list. Sodišče je o prisluhih poizvedovalo, si dalo samo narediti prevod in prepise ter lani jeseni vprašalo Hrvaško, kaj je storila, da bi preverila njihovo avtentičnost. Toda odgovora ni dobilo. Zagreb je tedaj čez arbitražo že naredil križ.
»Slovenija zavrnila arbitražni sporazum«
Sodišče se v obrazložitvi razsodbe sklicuje na številne primere mednarodne sodne prakse, s katerimi podkrepi svojo razsodbo, ki zavrača hrvaške argumente. Eden takih je stališče uradnega Zagreba, da sodišče nima pristojnosti odločati o tem, ali lahko nadaljuje delo, ker da ga je početje Sekolca preveč kompromitiralo. Toda arbitri odgovarjajo, da bi brez splošne pristojnosti sodišč, da sama odločajo o svoji pristojnosti, »lahko bile paralizirane prav vse odločitve tretjih strani v mednarodnem pravu, ker bi pač vsaka stran lahko izpodbijala jurisdikcijo«.
Med novostmi je tudi podatek, da je Hrvaška po mnenju sodišča trdila, da početje Drenikove pomeni, da je Slovenija sama zavrnila arbitražni sporazum. Sodišče je to zavrnilo in poudarilo, da Slovenija ves čas postopka zagovarja njegovo nadaljevanje.
Najpomembnejši pa sta dve ugotovitvi sodišča, in sicer da arbitražni postopek ni bil tako omadeževan, da bi ga bilo treba ustaviti, in da Hrvaška zaradi slovenskih kršitev sporazuma nima pravnih temeljev za odpoved arbitražnega sporazuma po 60. členu dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb. »Če bi imelo sodišče kakršne koli dvome, da lahko doseže plemenite cilje (ki so zapisani v arbitražnem sporazumu), bi sklenilo, da je treba postopek ustaviti,« so zapisali arbitri. Vendar takšnih dvomov očitno nimajo.
