Nemalokrat se zgodi, da se ob prometni nesreči reševalec na motorju prvi prebije na kraj nesreče, a ponesrečencu ne more pomagati, ker je ta ukleščen v pločevini. Čakati mora na gasilce, da prisopihajo s svojimi težkimi vozili, ki se še posebno težko prebijejo na kraj nesreče na avtocestnih odsekih brez odstavnih pasov ali v predorih. Podobno je ob nesrečah v gozdu ali ob železniških tirih, kamor gasilski tovornjaki sploh ne morejo. A pri reševanju človeških življenj je odločilna prav hitrost prihoda na kraj nesreče in lahko je usodna že minuta.
Inovator Mitja Vilar, marsikomu poznan tudi kot pronicljiv pisec pisem bralcev, že več kot deset let pozna rešitev: gasilci na motorjih. A kaj ko ves ta čas donkihotovsko bije boj z birokracijo, podobno kot je odgovorne v slovenskem zdravstvu skoraj desetletje prepričeval, naj reševalne enote opremijo tudi z motornimi kolesi. Danes so ti del vsakdana. Prav neverjetno je, kako se zgodba ponavlja, tokrat z gasilci na motorjih.
Boj z birokratskimi mlini na veter
»Več kot deset let si prizadevam za testiranje najhitrejšega dostopa gasilcev na motorjih. V tem času so me uspešno blokirali najprej vrh uprave za zaščito in reševanje, nato vrh gasilcev, pa razna ministrstva in na koncu še zavarovalno združenje, ki noče podpreti zmanjšanja stroškov svojih članic – zavarovalnic. Trenutno prepričujem gorenjske občine, da bi kranjski gasilski brigadi prispevale nekaj denarja za nabavo prvega motorja. Si predstavljate, v Sloveniji ni problem zbrati 250.000 evrov za gasilski tovornjak, a za motor, ki brez opreme stane približno 15.000 evrov brez DDV, ni denarja,« je pojasnil Vilar, ki pa mu vsa dosedanja polena pod nogami niso vzela zagona.
Lani je skupaj s strokovnjaki prvi na svetu testiral namestitev hidravlične črpalke na motor. Po njegovih besedah lahko z njo gasilec poganja tako škarje za rezanje pločevine kot tudi črpalko za gasilsko peno in generator za elektriko. »Ko pride gasilec do zmečkanega avtomobila, da motor na stojalo, prestavi v drugo prestavo in doda ročni plin na 2800 obratov. Pri tem ne snema ne rokavic ne čelade, temveč le vzame škarje, ki jih ima v prtljažniku, in v 30 sekundah začne rezati. Na svetu ni hitrejšega začetka rezanja pločevine,« je prepričan Vilar. Čeprav je inovacija prvenstveno namenjena reševanju in šele nato gašenju, se lahko z njo po Vilarjevih besedah prepreči tudi požar v predoru: »Če pride gasilec do požara še v začetni fazi, ga lahko pogasi.«
Policisti načeloma za, preostali zadržani
Na generalni policijski upravi ustreznosti Vilarjeve rešitve ne morejo komentirati, pravijo, ker ne vedo, ali je mogoče motorno kolo res opremiti tako, da bi gasilec, ki bi bil z motorjem hitro na kraju nesreče, lahko začel tudi postopek reševanja. »Če je mogoče ustrezno gasilsko opremo namestiti na motorno kolo, pa bi bil lahko to dodaten doprinos k učinkovitemu reševanju,« so povedali.
Na obrambnem ministrstvu oziroma na Upravi RS za zaščito in reševanje so bolj zadržani. »Gospodu Vilarju smo na temo uporabe motorjev v primeru prometnih nesreč organizirali več srečanj s strokovnjaki gasilske stroke in mu na njih dokazali, da so motorji uporabni predvsem pri gašenju začetnih požarov, pri tehničnem reševanju pa je – glede na dosedanje izkušnje gasilskih enot – njihova uporaba zelo vprašljiva,« so pojasnili in poudarili, da je sicer zagotavljanje opravljanja javne gasilske službe v pristojnosti lokalnih skupnosti in ne države. »Tudi zato ministrstvo, poleg prej naštetih razlogov, ne more kupiti motorjev. Tipizacija tako zaščitne in reševalne opreme ter orodij za zaščito, reševanje in pomoč kot tudi vozil je v pristojnosti Gasilske zveze Slovenije,« so dodali.
Tam trdijo, da motor ni primerno prevozno sredstvo za operativne naloge gasilske enote. »Gasilske intervencije namreč zahtevajo timsko delo gasilske enote, ki za prihod na intervencijo potrebuje primerno vozilo, s katerim se pripelje celotna gasilska enota,« je povedal poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek. Po njegovih besedah morajo zaradi varnosti in uspešnosti gasilci delati v skupini, ki šteje najmanj tri gasilce, kar je opredeljeno tudi v pravilih gasilske službe. »Delo enega gasilca na intervenciji ni uspešno in je nevarno tako za gasilca kot za reševance,« je dodal Petek.
Že en gasilec bi bil zlata vreden
A reševalec Boštjan Polenčič, ki že 22 let – od tega zadnjih 16 let na motorju – rešuje življenja v okviru mariborske reševalne službe, pravi, da bi bil ob nesrečah že en gasilec zlata vreden. »Dogaja se, da sem na kraju nesreče sam. Rad bi rešil človeka, a ga ne morem, ker je ukleščen v pločevino. Niti infuzije mu ne morem namestiti. Zato samo stojim in nemočno čakam na tehnično podporo,« je neprijetne izkušnje z nami delil Polenčič. Če pa bi imel odrezano avtomobilsko streho in sproščene roke poškodovanca, bi mu lahko infuzijo namestil nemudoma. »V takih situacijah, ko gre za življenje in smrt, ko ponesrečenci umirajo, ker ni dovolj hitre tehnične pomoči, bi gasilci na motorjih prišli še kako prav. Če ima motor hidravlično črpalko, lahko reže pločevino, omogoči dostop do ponesrečenca in izvaja primarno gašenje,« je poudaril Polenčič, ki sodi v prvo generacijo reševalcev na motorjih. Ko je dal leta 2000 Mitja Vilar mariborski reševalni službi v uporabo prvi motor za reševanje, je poleg svojega rednega dela v prostem času še brezplačno dežural na motorju, ki so ga testirali in dokazovali ministrstvu za zdravje, da je koristen.
»Reševalci smo z motornim kolesom v povprečju skrajšali dostopni čas do kraja nesreče za 50 odstotkov. Povedano drugače, naš kombi je pol počasnejši od motorja, ko nekdo pokliče intervencijo. Če pa vemo, da gasilci za svoje intervencije uporabljajo tovorna vozila, bi se njihov povprečni intervencijski čas skrajšal za približno 75 odstotkov,« je prepričan reševalec.
