Naj da pogajalsko ekipo voditi Francozom. Bilo bi samouničujoče, če bi zdaj v odnosih z Veliko Britanijo postala hitra, učinkovita in uporabniku prijazna zveza držav. Zoprna mora biti iz samoobrambe. Zdaj, ko smo se srečno znebili Združenega kraljestva, moramo paziti, da Evropska unija ne postane angleška kolonija. Britanci imajo petsto let tradicije sklepanja sporazumov v svojo korist, EU pol stoletja sklepanja slabih kupčij z njimi.
Če hočemo videti, kako so hitri, moramo samo pogledati, kako so na izstop reagirali Falklandski otoki. Sporočilo vlade tega ozemlja pod oblastjo angleške krone kaže, da se bodo poskušali znebiti vseh obveznosti in ohraniti vse privilegije, ki jih daje članstvo v EU. »Skupaj z drugimi čezmorskimi ozemlji bomo z vlado Združenega kraljestva sodelovali v izstopnem procesu. Poskrbeli bomo, da bodo interesi čezmorskih ozemelj znani pogajalski ekipi, naš cilj pa je, da ohranimo vse koristi, ki jih imamo zdaj, še posebej dostop do trgov.« Eno od čezmorskih ozemelj so tudi Kajmanski otoki, ki so zatočišče za davčne goljufije in pralnica denarja.
Tako ne bo šlo. Pravilna strategija bi bila, da bi EU zdaj Anglijo obravnavala kot svojo nekdanjo kolonijo in Škotsko poskušala zadržati kot svoje ozemlje. To je klasična britanska formula dekolonizacije.
Vprašanje, ki si ga mora zastaviti EU, je, ali ima od trinajstih angleških kolonij kakšno korist, še pred tem pa mora s svojega ozemlja izgnati britanske kolonialne oblasti. Evropsko unijo ta trenutek okupirata vsaj dve tuji državi. Na severu Cipra je turška vojska, ki upravlja z okupiranim ozemljem Evropske unije in na njem naseljuje svoje državljane. Manj je znano, da je Velika Britanija po razglasitvi neodvisnosti Cipra kot svoje kolonialno ozemlje zadržala velike dele otoka, na katerih ima vojaške baze, dvanajst vasi in slano jezero pri Limassolu. Vsaj referendum o dekolonizaciji EU bi bilo treba organizirati.
