Ministrstvo za izobraževanje bo v kratkem predstavilo nov model nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) v osnovni šoli. O vsebini predloga pristojni še molčijo, uspelo pa nam je izvedeti, da bodo rezultati preizkusov po tem predlogu imeli večjo težo kot doslej. Po novem naj bi šolarji pisali le testa iz matematike in slovenščine, tretjega predmeta na NPZ pa ne bo več.
Dosežki in šolski uspeh
Po neuradnih informacijah naj bi dosežke na NPZ po prvi različici pretvorili v ocene, te naj bi skupaj z drugimi šolskimi ocenami vplivale na končno oceno pri posameznem predmetu. Po drugi različici naj bi dosežke na NPZ vpisali v spričevalo. Doslej so jih namreč vpisovali v posebno listino, ki pa je učencem pri vpisu na srednjo šolo praviloma ni bilo treba predložiti. To pomeni, da so bili doslej informativne narave. Mnogi ravnatelji in učitelji so poudarjali, da jih učenci zato, ker ne vplivajo niti na uspeh niti na vpis v srednje šole, ne jemljejo dovolj resno (nekatere raziskave so sicer pokazale, da to ne drži) in da bi jih bilo zato treba ali ukiniti ali spremeniti. Po novem naj bi znanje preverjali tudi ob koncu prvega triletja, za to rešitev menda obstaja še največje soglasje. Ali bodo dosežki na NPZ po novem vplivali tudi na vpis v srednjo šolo, za zdaj še ni odločeno, razmisleki pa gredo tudi v to smer.
Ministrstvo je delovno skupino, ki je zagrizla v kislo jabolko NPZ, ustanovilo septembra lani. Novi model NPZ, ki je bil v minulih desetletjih večkrat spremenjen, bi sicer zaradi zakonodajnih in drugih postopkov lahko začel veljati v šolskem letu 2017/2018.
NPZ spet po prvem triletju
Kot pravi dr. Ina Ferbežar, predsednica predmetne komisije za izbor in pripravo nalog za NPZ iz slovenščine, bi bilo treba dobro premisliti, kako pretvarjati dosežke v ocene. »Če bodo NPZ vplivali tudi na vpis v srednjo šolo, bodo morali biti bolj premišljeno sestavljeni kot doslej, vrednotenje bi moralo biti drugače zastavljeno, predhodno pa bi jih morali tudi preizkusiti na podobni populaciji,« pravi Ferbežarjeva, ki opozarja, da bi šele predtestiranje pokazalo, ali so vprašanja morda dvoumno sestavljena, ali imajo učenci dovolj časa za pisanje, ali so merila za vrednotenje ustrezna in podobno. Po mnenju naše sogovornice bi bilo sicer bolje obdržati sedanji informativni značaj NPZ. »Če bi se dosežki na NPZ pretvorili v oceno, bi učitelji dobili v roke strokoven argument, s katerim bi se lahko zoperstavili staršem, ki želijo za svojega otroka izsiliti višjo oceno. Dosežki na NPZ so namreč pogosto nižji kot ocene v šoli.«
Kar zadeva uvedbo preverjanja znanja ob koncu prvega triletja, še ni povsem jasno, kaj bi preverjali. »Če sem prav razumela, bo šlo pri slovenščini za neke vrste preizkus bralne pismenosti v začetnih stopnjah opismenjevanja,« je povedala dr. Ferberžarjeva in ob tem izpostavila, da so to predlagali že v beli knjigi o izobraževanju, ki jo je pred petimi leti pripravilo ministrstvo za izobraževanje. »Zdaj je težava v tem, da do šestega razreda ne vemo, kakšne so razlike v znanju med osnovnošolci.« Po mnenju Ferbežarjeve bi morali dobro premisliti tudi predlog, po katerem bi NPZ po prvi triadi ocenjevali kar učitelji, ne pa zunanji ocenjevalci. Tudi sicer, pravi Ina Ferbežar, bi morali ocenjevalce NPZ bolje izobraziti oziroma »natrenirati« za ocenjevanje nalog, zlasti nalog odprtega tipa.
Po novem brez tretjega predmeta
Tretjega predmeta – ministrstvo je, kot je znano, za ta predmet vsako leto določilo drug nabor predmetov – naj ne bi več preverjali iz varčevalnih razlogov. Po mnenju nekaterih strokovnjakov to ni korak v pravo smer, saj se je poučevanje teh predmetov izboljšalo prav na podlagi spoznanj pri zunanjem preverjanju znanja, kar pomeni, da je imelo pozitiven povratni učinek na poučevanje. »Glede na to, da so NPZ dobra in zanesljiva povratna informacija, bi pričakovala, da bi jih upoštevali pri sestavi učnih načrtov, pa jih za zdaj ne.« Kot poudarjajo nekateri strokovnjaki, je težava sedanjega »mehkega« modela prav v tem, da šole podatkov, ki so jim na voljo, ne uporabijo za izboljšavo pouka, vsaj ne toliko, kot bi jih lahko.
Kot pravi Ferbežarjeva, je bilo predsednikom izpitnih komisij na sestanku rečeno, da bodo tisti, ki so do zdaj sestavljali preizkuse za tretji predmet, odslej pripravljali banke nalog. »Na podlagi teh nalog naj bi učitelji samostojno in prostovoljno preverjali, ali ustrezno sestavljajo preizkuse za te predmete in preverjajo znanje svojih učencev ter kako ti dosegajo standarde znanja, predpisane z učnimi načrti.«
