Slovenska šola se v 200 letih ni kaj dosti spremenila. Kot pred mnogimi leti od učencev zahteva, da sedijo in poslušajo učitelja, ki predava pred tablo. Enaki postopki in metode izpred mnogih let pa ne delujejo več ali vsaj ne za vse, opozarja Mojca Stojkovič, profesorica razrednega pouka in samostojna inovatorka novih učnih metod za otroke in mladostnike. Po njenem tudi zato, ker učne programe pišejo tisti, ki le redkokdaj stopijo v razred. »Programe bi morale pisati učiteljice, ki imajo izkušnje, ki poznajo otroke in ki vedo, kaj se pri njih obnese in kaj ne,« je prepričana Stojkovičeva.

Poduk iz profesionalnega plonkanja

Veliko mladih, pa tudi odraslih kasneje v življenju, ima slabe spomine na šolo, zlasti na čas piflanja pred testi, zaključnimi izpiti, maturo... Mojca Stojkovič je na lastni koži in čez leta v vlogi opazovalke, kot učiteljica angleščine, doživela čustvene stiske, mentalne blokade, odsotnost sprostitve in vse, kar spremlja čas učenja. Odločila se je, da zakoraka na samostojno pot in oblikuje metodo lažjega, hitrega, predvsem pa karseda zabavnega učenja. Poimenovala jo je freestyle učenje. »Naš šolski sistem spodbuja k individualizmu, vsak mora delati sam. Z izjemo skupinskih seminarskih nalog si otroci ne smejo pomagati med seboj. Pri nas ni tako,« razlaga Stojkovičeva, »na freestyle učenju si delijo ideje, kako si zapomniti določeno snov, pomagajo pa si tudi, kadar morajo predelati velike količine učne snovi, tako da si poglavja razdelijo, naredijo profesionalne plonkce in nato učijo drug drugega. Spodbujamo to, da so učenci obenem tudi učitelji,« je pojasnila. Za kaj gre pri profesionalnih plonkcih? Za nadgrajeno idejo miselnih vzorcev. »Ko učenci prvič berejo besedilo, polno številk in imen – torej linearno zapisane stavke – si mnogi ničesar ne zapomnijo. Mi pa v naš plonkec namesto besed vstavimo sliko ali črko v sliko in na tak način definicijo podamo grafično. Gre za plonkec, ki ga učiteljica ne bo znala prebrati,« se je nasmejala sogovornica in kot pomembno prednost omenjenega pristopa navedla tudi to, da si z grafikami učenci definicije veliko lažje zapomnijo. Pravzaprav »plonkcev« kmalu niti ne potrebujejo več, saj si snov z njih zapomnijo. In zakaj so profesionalni? Zaradi vtisa, smeje dodaja Stojkovičeva. »Če rečem otroku, ej, naučila te bom profesionalno plonkat, je takoj za, ga pridobim na svojo stran. To je moj moto, približati se otroku.«

»Oh shit! Angleški časi!«

Freestyle učenje je oblika tečaja, gre za prostovoljno, prostočasno obliko učenja, ki pa jo otroci kljub neobveznosti radi obiskujejo. Freestyle učenje jim pokaže, da je lahko učenje hitro in zabavno. »Bolj ko je smešno, bolj ko je neumno, lažje si nekaj zapomnimo in prikličemo. To je pravilo, ki mu sledimo, pa naj bo otrok star 5, 10 ali 15 let,« je razložila sogovornica. Fizikalne, kemične, matematične formule, angleške besede, angleški časi, biologija, vse gre po enakem sistemu. Primer: za angleške čase so metodo poimenovali »oh shit«, ki temelji na angleških zaimkih she, he, it. »Nepravilni glagoli niso piflanje, mi jih zaplešemo. Sestavimo smešno zgodbico o Kitajcu, ki se ga napije in gre osvajat punco in še in še,« je povedala sogovornica, ki ne mara dolgočasnega sedenja za knjigo in učenja na pamet, zato uči na dinamičen način. Vse znanje predaja tudi z gibi ali celo zapleše, saj je nekdanja plesna učiteljica.

Cel razred plesal ob učenju prebavnega sistema

Ali freestyle učenje prihaja v naše šole? Zelo počasi, pove njegova začetnica. Odločila se je namreč, da ne bo spreminjala šolskega sistema tako, da bi hodila na ministrstvo za šolstvo in jih prepričevala, da so njene metode dobre. Pusti, da se metoda širi sama. »Tisti, ki so ali so bili pri nas, znanje prenašajo na svoje sošolce. S tem učenci sami spreminjajo šolski sistem,« je dejala. »Eno največjih potrditev svojega dela sem dobila od učiteljice, ki je celo mene učila v prvem razredu. Ta mi je zaupala, da so trije 'moji' učenci cel razred naučili plesati prebavni sistem in vrste zob. Zelo so me razveselili!«

Doma vse znam, v šoli pa… blokada!

Šola velikokrat servira preveč informacij, zahteva preveč faktografskega znanja, preveč predmetov moramo posplošiti, zato da postanemo povprečno dobri. Ne moremo pa razvijati oziroma nimamo časa razvijati svojih talentov, pravi Stojkovičeva, ki verjame, da lahko talente razvijamo le, če jim posvečamo čas. »Če pa talentom posvečamo čas, otrokom zmanjka časa za učenje na klasičen način, sploh ker ga je toliko,« se zaveda. Cilj njenih prizadevanj je zato tudi, da se otrokom ne bi bilo treba učiti doma in da bi se vsega naučili na uri freestyle učenja. Veliko pozornost posveča tudi aktivni sprostitvi. »Nihče v šoli otrok ne uči, kako premagovati stres izpitnih obdobij,« opozarja Stojkovičeva, ki poučuje učenje v alfa stanju. Gre za stanje, ko se z dihanjem umirijo telo in čustva. Posameznik se umirjen opremi z zaupanjem, da bo zlahka prebrodil učno fazo in da bo na izpitu uspešen. Pomembna težava so namreč blokade oziroma stanja, ko naučenega znanja v najbolj kritičnem momentu ne zmoremo priklicati. »To se je zgodilo meni na maturi pri slovenščini, ko sem na eseju napisala pet stavkov in zablokirala. Poznala sem vso literaturo, na katerih je temeljila snov, naenkrat pa nisem več vedela, kaj napisati,« je razkrila Stojkovičeva, ki je danes hvaležna za to, takrat mučno situacijo, saj je skozi njo spoznala, kako premostiti blokado misli, in obenem prišla do sklepa, da bo tega naučila še drugih.

Ne le petice, ampak odkrivanje talentov

S sprostitvijo v alfa stanju Mojca Stojkovič s svojo ekipo učiteljic in učiteljev pomaga otrokom do spoznanja, kaj so njihovi talenti. »To izvajamo predvsem s srednješolci, ki ne vedo, na katero srednjo šolo bi se vpisali, ki ne vedo, kaj jih veseli ali pa jih nazadnje nič več ne veseli, ker se jim šola upre. Kaj ima rad, kaj rad počne, kakšne hobije ima... odgovori na ta vprašanja razkrijejo pomemben del reševanja morebitnih težav in odkrijejo cilje za prihodnost.« Freestyle učenja ne obiskujejo le tisti, ki imajo učne težave. Tudi odličnjaki so med njimi, ki želijo spoznati učenje na drugačen način. »Iste metode pokažemo otroku, ki je odličen, ki ima disleksijo ali ki ima diagnosticirano hiperaktivno motnjo in motnje pozornosti. Nismo specialisti za sindrome in se posvetimo izključno otroku, ki je pred nami. Začnemo ga dvigati tam, kjer potrebuje, in se mu skušamo čim bolj približati.« Zanimiv je primer deklice z disleksijo, ki je učenje v zaprtem prostoru ni posebej stimuliralo, odlično pa je pomnila med skakanjem na trampolinu. Stojkovičeva jo je obiskala na domu in med 45-minutnim učenjem in skakanjem je usvojila 45 novih angleških besed.

Profesorica, učiteljica plesa, maserka, mama

V freestyle učenje je Mojca Stojkovič zlila vse svoje znanje. Pred leti je bila plesna učiteljica, ki pa je želela ure plesa nadgraditi. Njena ideja je bila, da bi se med plesom učili učno snov, da se jim popoldne doma ne bi bilo treba. Bila je tudi učiteljica razrednega pouka in angleščine, pa maserka, ki se je študijsko izobraževala na Švedskem. Tam je bila priča, kako je ravnatelj šole pred začetkom pouka zmasiral cel razred učencev. Na Švedskem vzgojiteljice v nekaterih vrtcih tudi z oljem zmasirajo otroke, preden zaspijo. »Podobne prakse sem želela prenesti v naše šole in ko sem bila še učiteljica angleškega jezika, mi je to še kar uspevalo. Uvajala sem sprostitvene tehnike, gibanje in pokazali so se dobri rezultati, otroci so odmik od klasične šole z veseljem sprejeli. Pa vendar je 'stara šola' zakoreninjen pojem in zato danes učim malo drugače, s svojo ekipo in po svojih pravilih,« je sklenila sogovornica. Zdaj freestyle učenje poteka v Sežani, Kopru in Postojni, septembra pa odpirajo še centre v Ljubljani, Kranju, Medvodah in Novi Gorici in iščejo mentorje, ki bi seznam lokacij še podaljšali in metodo razširili po vsej Sloveniji. Konec avgusta bodo za bodoče mentorje potekala izobraževanja, do takrat pa razgovori. Za kontakt – starši, učenci ali zainteresirani mentorji – obiščite spletno stran www.lazjeucenje.si.