Evropska centralna banka (ECB) je program OMT uvedla na vrhuncu evrske dolžniške krize leta 2012, centralni banki pa omogoča neposredne nakupe državnih obveznic držav članic evrskega območja. ECB omogoča odkupovanje kratkoročnega dolga držav in tako zniževanje cene zadolževanja držav, če bi ti stroški tako narasli, da jih države ne bi bile več zmožne pokrivati.

ECB sicer te možnosti nikoli ni izkoristila, a kljub temu ukrep velja za enega ključnih za stabilizacijo evrskega območja. Spomnimo, da je program sledil verjetno odločilni izjavi predsednika centralne banke Maria Draghija v reševanju evrske krize, da bo »ECB v okviru svojega mandata storila vse, da bo obranila evro. In verjemite mi, to bo dovolj.«

Draghi je prepričal

Potem ko je že sodišče evropskih skupnosti v Luksemburgu lani junija odločilo, da ECB ni presegla svojega mandata oziroma, da je program skladen z evropskimi pogodbami, je zdaj program OMT potrdilo tudi nemško ustavno sodišče. Razsodilo je namreč, da program ni v očitnem neskladju z nemško ustavo in da nemškemu parlamentu ne onemogoča nadzora nad proračunom. Sodniki so sicer večinoma sledili razsodbi sodišča evropskih skupnosti in postavili nekaj pogojev, ki jih mora ECB pri izvedbi programa spoštovati. ECB nakupov ne sme vnaprej napovedovati, obseg nakupov mora vnaprej omejiti, med izdajo določene obveznice in nakupom obveznic pa mora preteči točno določen čas. Tako naj bi preprečili prikrajanje konkretnih pogojev izdaje obveznic. ECB bo lahko kupljene obveznice imela v lasti do zapadlosti obveznic le v izjemnih okoliščinah, prav tako pa bo lahko kupovala le obveznice tistih držav, ki imajo dostop do financiranja na trgih.

Nemškim komentatorjem ni ušlo, da je super Mariu po finančnih investitorjih očitno uspelo prepričati tudi ustavne sodnike. Nasprotnike programa ECB, med katerimi je tudi predsednik nemške centralne banke Jens Weidmann, je najbolj motilo neposredno financiranje državnih proračunov, ki ga omogoča OMT, in po njihovem mnenju posledično nedopustno mešanje monetarne in fiskalne politike.