Nemška kanclerka Angela Merkel je te dni na obisku na Kitajskem, že devetem v njeni kanclerski karieri. Največ si od njenega obiska obeta nemška industrija, ki od kanclerke pričakuje, da ji bo v pogovorih s kitajskimi partnerji uspelo doseči enakopravno obravnavo vlagateljev. Če lahko kitajska podjetja nemška podjetja prevzemajo brez posebnih ovir, so nemška, tako kot preostala tuja podjetja, ob vstopu na kitajski trg primorana iskati domačega partnerja. Nemška industrija se pritožuje tudi nad krajo intelektualne lastnine in, kot pravijo, neprostovoljnim prenosom tehnologije v kitajske roke. Razmere v poslovanju so, kot pravijo nemški industrialci, vse slabše.
Jeklo in industrijski roboti
Tema, ki bi podobno kot nedavni evropsko-kitajski spor zaradi dampinških cen fotovoltaike lahko poskrbela za dodatne napetosti med Berlinom in Pekingom, pa je kitajska jeklarska industrija. Nemški jeklarji, podobno kot pri fotovoltaiki, menijo, da kitajska jeklarska podjetja v EU izvažajo pod proizvodnimi stroški in tako s trga izrivajo evropske proizvajalce. Nemška kanclerka je včeraj v govoru na kitajski akademiji znanosti v Pekingu dejala, da si EU ne želi trgovinske vojne s Kitajsko, da pa je o odprtih vprašanjih treba govoriti. In eno teh je obljubljeno zmanjšanje proizvodnje kitajskih jeklarjev, ki ob zmanjšanem domačem povpraševanju presežke odlagajo na evropskem trgu. Tudi to je eden od razlogov za to, da evropske države Kitajski ne želijo podeliti statusa tržnega gospodarstva.
Tik pred načrtovanim obiskom se je med državama zapletlo še zaradi proizvajalca industrijskih robotov Kuka, ki oskrbuje največje avtomobilske proizvajalce. Kitajski proizvajalec bele tehnike Midea želi povečati lastniški delež v Kuki s sedanjih 13,5 odstotka na najmanj 30 odstotkov in je za podjetje pripravljen odšteti 4,5 milijarde evrov, kar precej presega trenutno ceno, ki jo podjetje dosega na borzi. V vrhu nemške politike je zadišalo po gospodarskem protekcionizmu. Gospodarski minister Sigmar Gabriel skuša v Nemčiji in tudi širše v EU po poročanju nemških medijev sestaviti konzorcij podjetij, ki bi presegel Mideino ponudbo. V obrambo nemškega ali pa vsaj evropskega lastništva v Kuki se je postavil tudi evropski komisar za digitalno gospodarstvo in družbo Günther Oettinger.
Bitka za Kuko
Razmere so za nemško politiko sicer nekoliko nerodne, saj so v vodstvu Kuke Mideino ponudbo že označili za dobrodošlo oziroma skladno z njihovimi strateškimi interesi. Midea naj bi namreč obljubila, da bo sedež družbe, razvoj in delovna mesta v Nemčiji ohranila. Za ključnega pa v Kuki štejejo dostop do kitajskega trga, na katerem želijo postati številka ena. To bi jim s poglobitvijo odnosov z Mideo lahko uspelo hitreje, so prepričani. Vsi delničarji ne menijo tako. Še več, skrbi jih, da bodo s povečanjem vloge kitajskega kapitala – zanimal naj bi jih večinski delež – začeli iz podjetja odtekati podatki o ključnih strankah Kuke. To pa so največji nemški avtomobilski proizvajalci, katerih predstavniki so prav tako v nemški delegaciji. Ali bo Merklova to temo na Kitajskem načela, ni jasno.
Merklova je včeraj odprla tudi vprašanje ozemeljskih sporov v Južnokitajskem morju in kitajske oblasti pozvala k spoštovanju prava tako doma kot v tujini. Pričakovati je mogoče, da bo Merklova načela tudi vprašanje zaščite nevladnih organizacij na Kitajskem, ki jih kitajske oblasti vse bolj preganjajo.
