Lastniki nepremičnin v Sloveniji so te dni začeli prejemati letošnje odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ). Finančna uprava je izračun davka doslej poslala približno tretjini vseh zavezancev med podjetji in še vsakemu sedmemu posamezniku, ki ima v lasti nepremičnino, za katero je treba plačati nadomestilo. Vseh več kot 750.000 odmer bodo dacarji spisali najkasneje do konca junija.
Napovedi, da bodo lokalne skupnosti letos občanom in podjetjem zasolile nadomestilo, saj da bodo po izgubljenem boju z vlado za višje povprečnine iz državnega proračuna na tak način skušale napolniti občinske blagajne, se sicer niso uresničile. Pojasnila občin kažejo, da večina doslej ni posegala v občinske odloke in zviševala nadomestil. A so odmerjeni zneski kljub temu tako po prvih podatkih finančne uprave (Furs) kot po pojasnilih občin poskočili. Če po izdelavi vseh odmer ne bo sprememb, bo posameznik letos v povprečju plačal dobrih 83 evrov nadomestila za svoje nepremičnine (lani 79 evrov in predlani 76 evrov), podjetje pa skoraj 6700 evrov (lani in predlani okoli 4500 evrov).
Ustavno sodišče je sicer občinske odloke o odmeri zamrznilo, ko je pred dvema letoma razveljavilo zakon o davku na nepremičnine. A je vlada ob napovedi, da novega nepremičninskega zakona in s tem sprostitve predpisov pred letom 2017 ne bo, konec lanskega leta občinam pomagala ustavno odločitev zaobiti. Da bi zagotovila vzdržnost javnih financ, je koalicija v zakonu o izvrševanju proračunov za letos in prihodnje leto lokalnim skupnostim omogočila sprejemanje novih odlokov o NUSZ na podlagi zakona o stavbnih zemljiščih iz leta 1984.
Davek je finančna uprava doslej odmerila posameznikom iz 29 občin in podjetjem iz 32 občin. Ljudje so v povprečju večinoma prejeli za največ evro ali dva višje položnice, med izstopajočimi pa je recimo občina Škofja Loka, kjer je višina odmerjenega nadomestila tipičnemu posamezniku poskočila s 110 evrov lani na 124 evrov letos. Kljub temu na občini poudarjajo, da niso posegli v občinski odlok o odmeri. Višja odmera je posledica komunalnega opremljanja zemljišč z javno kanalizacijo in vodovodom, zaradi česar so obstoječi objekti na teh zemljiščih dobili dodatne točke za opremljenost, gola zemljišča pa so postala zazidljiva oziroma so po novem pristala med nezazidanimi stavbnimi zemljišči, za katera se odmeri NUSZ, so pojasnili.
Manjša obremenitev podjetij
Presenetljivo pa bo večina občin, za katere je Furs doslej izdelal odmere, manj denarja kot lani pobrala od podjetij. Med njimi je občina Naklo, kjer bo odmerjeni znesek za podjetja v povprečju kar za polovico nižji. Iz občinske uprave so sporočili, da je to posledica novega odloka, v katerem so znižali vrednost točke za izračun nadomestila na raven iz leta 2014. To bo vplivalo tudi na odmero nadomestila občanom in tudi Nakelčani lahko tako letos računajo na skoraj polovico nižje nadomestilo kot lani. Občina pa bo namesto lanskih skoraj 1,6 milijona evrov z nadomestilom pobrala »le« dobrih 800 tisočakov. Čeprav niso sprejeli novega odloka ali spremenili stare višine nadomestila, bo to letos nižje tudi za prebivalce in podjetnike iz Ljubljane. Kajti odlok glavnega mesta zahteva vsakoletno uskladitev točke za odmero nadomestila vsaj z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin. Republiški statistični urad je ugotovil, da so te cene lani padle.
V občini Rogatec bodo medtem morala podjetja po statistiki finančne uprave letos za NUSZ odriniti povprečno kar šest stotakov več kot lani. A tudi tamkajšnja direktorica občinske uprave Nataša Lavrič poudarja, da občina v odlok o odmeri nadomestila ni posegala. Prilivi bodo očitno višji predvsem zaradi novozgrajenih gospodarskih objektov.
Naslednje leto še megleno
Zaradi usklajevanja občinskih evidenc z evidencami republiške geodetske uprave – in ne zaradi kakršnega koli poseganja v odlok – pa bodo več denarja od podjetij in občanov po lastnih pojasnilih pobrali v občini Dravograd. Da vse višji letni prilivi pobranega nadomestila (1,79 milijona letos ali 50 tisočakov več kot leta 2014) niso posledica spreminjanja višine nadomestila, temveč posodabljanja občinske baze podatkov in s tem vključevanja novih zavezancev, pravijo tudi v jeseniški občini.
Enako za zdaj niso spreminjali odloka o odmeri NUSZ v Mariboru, tudi za naslednje leto pa obljubljajo, da ne bodo zviševali obremenitve oziroma bodo ti prilivi v občinski proračun morebiti višji predvsem na račun zajema novih zavezancev za plačilo. Podobno bodo po pojasnilih direktorja tolminske občinske uprave Davorja Simčiča v tamkajšnji občini letos najprej izvedli analizo obstoječih občinskih evidenc za odmero in se potem odločili o smiselnosti priprave tako novega odloka kot novih baz podatkov.
