Ministrstvo za okolje in prostor je pripravilo osnutek sprememb uredbe o hrupu v okolju, ki naj bi uredile vprašanje hrupa na gradbiščih. Problem se je pojavil leta 2013, ko so zakonodajalci iz zakona o varstvu okolja izbrisali možnost pridobitve posebnega dovoljenja, ki je vlagateljem omogočalo začasno ali občasno preseganje dovoljenih emisij hrupa v okolju. Omenjeni osnutek, ki naj bi ga vlada potrdila jeseni letos, uvaja mejne vrednosti hrupa na gradbiščih in hkrati predpisuje uporabo protihrupnih ukrepov pri gradnji.
Sprejem uredbe v takšni obliki bi najverjetneje razveselil vlagatelje, kot je družba Bežigrajski športni park, ki jo vodi poslovnež Joc Pečečnik. Osnutek uredbe namreč meje hrupa, ki ga ustvarjajo gradbišča, postavlja nekoliko višje od predpisanih mejnih vrednosti za območja z drugo najmanj strogo kategorijo varstva pred hrupom. To pomeni, da bi bile pri gradnji Bežigrajskega športnega parka dopustne višje omejitve ravni hrupa, kot zakonodaja dovoljuje zdaj. Vendar po določilih osnutka uredbe bi družba kljub temu morala uporabljati tišje gradbene metode in stroje, omejevati obratovalni čas za glasnejše stroje na gradbišču in podobno.
Prilagajanje zakonodaje potrebam vlagateljev?
»Predlagani osnutek je že drugi sramotni poskus ministrstva, da bi predpise na področju hrupa prilagodilo koristim investitorjev na škodo zdravja in kakovosti bivanja prebivalcev. Tudi ta osnutek (kot tisti iz leta 2014) zagotovo ne bo mogel stopiti v veljavo, saj je zdravju škodljiv, protizakonit, nepotreben in nejasen, utemeljitve, ki jih ministrstvo zapiše v obrazložitvi, pa so zavajajoče in celo bizarne,« je osnutek ocenila Karmen Stariha, ena od predstavnic stanovalcev Fondovih blokov, ki nasprotujejo gradnji na Plečnikovem stadionu.
Starihova je napovedala, da bodo temu osnutku nasprotovali z vsemi legalnimi sredstvi. »Pravi razlog za osnutek je po našem prepričanju prav Bežigrajski športni park, saj je po naših podatkih edini projekt, ki zaradi visokih preseganj dovoljenih vrednosti obremenjevanj s hrupom ne more dobiti okoljevarstvenega soglasja. Povezavo med predlaganimi spremembami in projektom BŠP je nakazala kar ministrica sama v državnem zboru v odgovoru na poslansko vprašanje,« je pojasnila Starihova in opozorila, da ministrstvo predpisov ne pripravlja v skladu z zakonom in v javnem interesu, temveč po meri posamičnih zasebnih vlagateljev, »da bi jim pomagalo uresničiti protizakonite in zdravju škodljive projekte«.
Na okoljskem ministrstvu so zavrnili vsakršno namigovanje, da je pravi razlog za pripravo objavljenega osnutka uredbe projekt izgradnje Bežigrajskega športnega parka, saj se predlog nanaša na obratovanje vseh gradbišč. Na ministrstvu so hkrati poudarili, da dovoljevanje preseganja predpisanih mejnih vrednosti hrupa ni slovenska posebnost, saj to vlagateljem dovolijo tudi v drugih evropskih državah.
Po trenutnih načrtih bo gradnja trajala 7 let in pol
Velja spomniti, da si družba Bežigrajski športni park že več let prizadeva pridobiti okoljevarstveno soglasje za prenovo Plečnikovega stadiona, a ji to doslej ni uspelo zaradi izračunov, da bo hrup med gradnjo presegal trenutno dovoljene mejne vrednosti. Lani je družbi nekoliko ugodila Mestna občina Ljubljana, ki je na območju Fondovih blokov znižala stopnjo varstva pred hrupom. Družba pa je nedavno svojo vlogo za pridobitev soglasja dopolnila z dodatnimi protihrupnimi ukrepi in gradnjo »raztegnila« na približno sedem let in pol. Kako v Bežigrajskem športnem parku ocenjujejo rešitve iz osnutka uredbe, smo želeli preveriti pri vodji projekta na Plečnikovem stadionu Maji Štefula, a odgovora nismo prejeli.
