Družba Bežigrajski športni park (BŠP) je proti Agenciji za okolje vložila tožbo na upravno sodišče zaradi odločitve, da ne izda okoljevarstvenega soglasja. Brez tega soglasja BŠP, ki ga vodi poslovnež Joc Pečečnik, ne more zaprositi za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo stolpnice, poslovnih objektov in za predelavo Plečnikovega stadiona.
»S projektom nadaljujemo, vsekakor pa je za čas gradnje stadiona za Bežigradom nujno potrebno, da ministrstvo za okolje in prostor izpelje obljubljene spremembe na področju hrupa gradbišč,« je dejala vodja projekta BŠP Maja Štefula. Za omenjeni projekt je pomembno, da ministrstvo spremeni uredbo o mejnih vrednostih hrupa v okolju tako, da bodo dela na gradbiščih lahko presegla mejne vrednosti hrupa, ne pa kritičnih vrednosti.
Ministrstvo zamuja s spremembo uredbe o hrupu
Spreminjanja omenjene uredbe se je ministrstvo lotilo še pod vlado Alenke Bratušek in konec leta 2014 objavilo osnutek sprememb, a ga je vlada Mira Cerarja umaknila in začela uredbo pripravljati povsem na novo. Na okoljskem ministrstvu so lani zagotavljali, da bo vlada o spremembah uredbe odločila že v prvi polovici lanskega leta.
A načrtov niso uresničili, ker je zaradi »drugih nalog na področju hrupa ter zaradi notranjega usklajevanja z nosilci gradbene zakonodaje prišlo do zamude«. To delo naj bi opravili v letošnjem letu. »Trenutno si prizadevamo, da bi v najkrajšem možnem času v javno obravnavo podali predlog osnutka predpisa, ki bo izdelan na osnovi smernic, ki urejajo hrup gradbišč v drugih državah ob vedenju, da je narava dela na gradbiščih sama po sebi taka, da izvajalci teh del ne morejo opraviti tako, da bi lahko zadostili mejnim vrednostim kazalcev hrupa, ki izhajajo iz omenjenega predpisa,« so pojasnili na ministrstvu.
Osnutek nove uredbe nestrpno čakajo tudi predstavniki Fondovih blokov, ki Pečečnikovim načrtom nasprotujejo tako iz okoljevarstvenih kot tudi iz kulturnovarstvenih razlogov. Ena od predstavnic Karmen Stariha je potrdila, da bodo napovedani osnutek uredbe o hrupu vsekakor natančno pogledali in dali pripombe, če bo to potrebno. »Hrup je eden najpomembnejših onesnaževalcev okolja in medtem ko se v EU trudijo emisije hrupa zmanjšati, pri nas takšnih ambicij ni,« je razočarana Starihova, ki je opozorila, da je Mestna občina Ljubljana v spremenjenem občinskem prostorskem načrtu med drugim tudi Fondovim blokom znižala stopnjo varstva pred hrupom, kar pomeni, da je na tem območju po novem dovoljeno več hrupa. »Na vsak način bomo zaščitili svoje zdravje, ne moremo dopustiti, da se slabša kakovost našega okolja,« je zatrdila Starihova.
Spor zaradi zemljišča na sodišču že šest let
A hrup in z njim povezana pridobitev okoljevarstvenega soglasja nista edina ovira na poti načrtov treh družbenikov Bežigrajskega športnega parka (GSA Joca Pečečnika, Olimpijskega komiteja Slovenije in Mestne občine Ljubljana). Stanovalci bližnjih Fondovih blokov trdijo, da zemljišče med stadionom in Koroško ulico pripada ravno njihovim blokom, zato na sodišču zahtevajo, da se to ustrezno uredi v zemljiški knjigi. Štefulova je povedala, da ta postopek teče že od decembra 2009, kar je po njeni oceni nerazumljivo in nedopustno. Če bo sodišče prisluhnilo fondovcem, se bodo družbeniki BŠP znašli v zagati, saj ne bodo imeli kje zgraditi treh poslovnih objektov.
Ob tem velja omeniti, da so se na kulturnem ministrstvu lani strinjali z zagovorniki ohranjanja Plečnikovega stadiona v današnji obliki, da posegi, ki jih načrtuje Pečečnik, niso več sprejemljivi, ker da bodo ohranjeni le drobci Plečnikovega stadiona. Kljub temu prepričanju pa Pečečnikovih načrtov ministrstvo ne more ustaviti, so povedali lani, ker kulturnovarstvenega soglasja ne morejo več razveljaviti. Da za Plečnikov stadion ni druge rešitve kot prenova po Pečečnikovih načrtih, vztraja tudi ljubljanski župan Zoran Janković.
Če so na ministrstvu še lani govorili o potrebi po celostni ohranitvi stadiona »ter s skupnimi močmi poiskati nove vsebine, ki bodo omogočile njegovo ohranjanje in žlahtno vključitev v sodobno družbo in mesto Ljubljano«, so danes bolj prizanesljivi. Pravijo le, da trenutno stanje Plečnikove dediščine zahteva »menjavo večjega dela gradbene substance z novo (enake vrste in videza), kar pa pomeni celovit poseg v kulturni spomenik, ki ga je mogoče doseči zgolj s celovito prenovo celotnega kompleksa oziroma z delno rekonstrukcijo«.
Razlastitev ne pride v poštev
Starihova pa meni, da je za ohranitev Plečnikove dediščine edina rešitev razlastitev Pečečnika, ki bi mu država v zameno lahko ponudila kakšno svoje zemljišče, če že nima denarja za plačilo odškodnine. Razlastitveni postopek bi morala sprožiti država, ker je Plečnikov stadion zaščiten kot spomenik državnega pomena.
Toda na kulturnem ministrstvu o razlastitvi ne razmišljajo. Povedali so, da je to proces, ki lahko zaradi nasprotovanja lastnika več let blokira tako tekoče vzdrževanje kot tudi celotno prenovo in »s tem še bolj ogrozi stadion sam«. Ob tem so še dodali, da morajo biti po zakonu o varstvu kulturne dediščine za razlastitev izpolnjeni določeni pogoji. Država lastnika spomenika lahko razlasti le, če zanj ne skrbi. Ta pogoj po mnenju ministrstva ni izpolnjen, čeprav je kulturni inšpektor zaradi Plečnikovega stadiona že večkrat ukrepal. Ker pa je Pečečnik doslej izpolnil vse odločbe kulturnega inšpektorja, »bi težko govorili, da za kulturni spomenik ne skrbi in da so tako izpolnjeni pogoji za razlastitev«, pravijo na ministrstvu.
