Matej Zupan, zaposlen v draguljarni Malalan v središču Ljubljane, si bo tisti februarski dan zapomnil za vse življenje. Draguljarno so namreč obiskali roparji, in ko so nabrali, kar se je nabrati dalo, so se pognali v beg. Zupan pa za njimi. Čeprav so proti njemu švigali streli, je tekel, dokler ni dohitel enega od napadalcev in ga poskušal zadržati. Spet so odjeknili trije streli in Zupan je obležal z ranjeno nogo. Popustile so mu moči, ropar je pobegnil. »Eh, odreagiraš pač, kot misliš, da lahko,« je bil včeraj skromen Zupan, ko so mu v prostorih Policijske akademije v Tacnu podelili medaljo za hrabrost. Na vprašanje, kaj se mu je takrat pletlo po glavi, je odvrnil: »Najprej malo razmišljaš, kaj narediti, potem te pa vodi instinkt.« Bal se ni, je dejal, na vprašanje, ali se ima za pogumnega človeka, pa odvrnil, da bi to morali povedati drugi. In da upa, da se mu kaj takega ne bo več zgodilo, se je posmejal.
Trojica s primorske avtoceste
Ko je obležal v mlaki krvi, mu je na pomoč pritekel policist Jure Bauman, tudi njemu sta generalni direktor policije Marjan Fank in notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar predala medaljo za požrtvovalnost. Zupan je namreč močno krvavel in izgubljal zavest, policist pa se je trudil ustaviti krvavitev. Šlo je za sekunde. »Takrat dela adrenalin, potem pa vse skupaj pride za tabo. Ko se vse skupaj pomiri, se začneš tresti. Razmišljaš, kaj bi bilo, če bi bilo...« je na novinarska poizvedovanja odvrnil Bauman. Da bi ga bilo zdaj pri delu kaj bolj strah, je zanikal: »Je pa nova izkušnja. Znal bi reagirati, če bi bil še enkrat v takšni situaciji.« Z Zupanom sta se navdušeno pozdravila. »Enkrat sva se že slišala, srečala pa sva se zdaj prvič. Zelo zadovoljen sem, da sem ga spoznal. Človeku dobro dene, če naredi nekaj za ljudi, da je koristen,« je izjavil policist.
Medalje za požrtvovalnost in hrabrost so podelili 28 policistom in občanom, vsak posebej je izjemen. Janko Kukec, Mitja Pahor in Primož Pinterič, na primer, so se januarja znašli na kraju najhujše prometne nesreče v zgodovini Slovenije. Na primorski avtocesti je zaradi goste megle trčilo 56 vozil, štirje ljudje so umrli. Trojici pa gre zahvala, da ni bilo žrtev še več: v vsesplošnem kaosu so s svetlobnimi znaki in mahanjem voznike opozarjali na nevarnost. Medaljo si je zaslužil še en občan, Suad Idrizoski, ki je iz ribnika rešil voznico, ki je izgubila zavest zaradi epileptičnega napada.
»Lepo je, če dobiš zahvalo«
Pa še številni policisti: Borut Drevenšek in Danijel Krajnc sta na viaduktu Črni Kal zadnji hip za noge ujela samomorilca, da ni skočil v globino. Tudi Tomaž Bukovinski in Marko Eržen sta rešila moškega, ki je v hiši odprl plinsko jeklenko in že izgubljal zavest. Marko Oblak in Mihaela Cetinski sta pomagala Nemki, ki je doživela infarkt, Jasna Litrop Mulec pa je rešila življenje človeku, ki je napol gol, podhlajen in zmeden taval po cesti. Adrijano Jeseničnik je s Sabotina rešil izgubljenega sedemletnega dečka, Nejc Muljavec pa je za vlomilcem skočil v ledeno mrzel potok. Gregor Plajnšek in Jaka Obid sta uspešno posredovala, kjer je moški grozil, da bo razstrelil hišo in pobil vse, ki se mu bodo poskušali približati. Željko Ključarič je preprečil eksplozijo, s katero je grozil duševni bolnik, Dejan Fajfar, Matjaž Antolin, Aleksander Jerbic, Robert Majc, Roberto Bevk, Gregor Jamšek, Marko Gumzej, Tadej Dimnik Magdič in David Mihelič pa so se resnično izkazali med migrantsko krizo. Prvih pet je s pravočasnim ukrepanjem rešilo življenje komaj deset dni staremu dojenčku, preostali pa so preprečili najhujše, ko je zagorelo v polnem zbirnem centru v Brežicah.
»Lepo je, če dobiš zahvalo. Največ pa mi je pomenilo, ko se mi je zahvalil ta, ki sem ga rešil,« je medaljo komentiral Jernej Groboljšek. Mrzlega januarskega dne je brez plezalne opreme z visoke skalne police rešil fanta, ki se je zaplezal, ko je hotel rešiti svojega psa. Groboljšek je star 34 let, v policiji je že več kot desetletje, isti poklic si je izbral tudi njegov brat. »Služba je adrenalinska, stres doživljaš ves čas in nikoli ne veš, kaj te čaka,« je še izjavil.
