V Društvu za sonaraven razvoj – Focus so že drugo leto zapored pripravili kolesarski zajtrk, s katerim so opozorili na številne prednosti, ki jih v mestu prinaša uporaba koles. A tokrat si zajtrka niso prislužili le tisti, ki so na Prešernov trg prikolesarili, temveč vsi, ki so prišli v mesto na trajnosten način – torej tudi uporabniki javnega prevoza in pešci.
Kolesarji, oblečeni v rdeče majice z napisom »Ne izgubljaj časa v avtu« in opremljeni z zastavicami »En avto manj«, so krenili pri Kinu Šiška in v strnjeni koloni vozili po Celovški cesti, s čimer so v jutranji konici voznike simbolično opozorili na negativne učinke nepotrebne rabe avtomobilov v mestu. Številni pa so prikolesarili tudi v lastni režiji. »Želeli sva se pridružiti skupini pri Kinu Šiška, a je kolegici počila guma, zato sva se morali znajti drugače. A sva vseeno prišli s kolesom. Kot nalašč pa se je tukaj znašel popravljalec koles, ki je pokrpal tudi kolegičino počeno gumo,« je povedala študentka Neja Bervar, ki se na fakulteto redno vozi s kolesom, dnevno pa prekolesari okrog 15 kilometrov. Igor Marinček, sicer lastnik kolesarskega in smučarskega servisa, je imel bore malo časa za pogovor, saj so kolesarji na njegove storitve čakali v vrsti. »Poleg napihovanja in krpanja pnevmatik sem že namazal nekaj verig in nastavil zavore. Opravljam pa tudi manjša popravila,« je zatopljen v delo pojasnil Marinček.
S smutikolesom do zdravega napitka
Na Prešernovem trgu so si nekateri privoščili kavo in rogljiček, drugi palačinke z domačo nutelo, ljubitelji zdrave hrane pa so si lahko prikolesarili smuti. Na stojnici so si nabrali želeno sadje, pridelano po načelih pravične trgovine, in si svež sadni napitek sami pripravili s pomočjo mešalnika, ki ga poganja kolo. »Bilo je garaško, a sladko. Šalim se, prikolesarila sem iz Fužin, tako da sem bila že ogreta in je bilo enominutno poganjanje pedal na smutikolesu mala šala,« je povedala Konstantina Pašinova, ki se že enajst let povsod po Ljubljani vozi le s kolesom.
Šok ob izračunu stroškov za avtomobil
A večina Slovencev se še vedno težko loči od avtomobila. Katarina Otrin iz društva Focus je opozorila, da je Slovenija na drugem mestu v Evropi po deležu sredstev, ki jih gospodinjstva namenjajo za mobilnost. Obiskovalce so zato pozivali, naj si s posebnim kalkulatorjem (http://focus.si/kaj-delamo/programi/mobilnost/izracun-stroskov-avtomobila/) izračunajo, kolikšno breme za družinski proračun predstavlja posedovanje avtomobila. »Če vanj vnesejo razne podatke, vključno s svojim mesečnim zaslužkom, jim kalkulator izračuna, koliko dni na teden oziroma mesec delajo samo za osnovno vzdrževanje avtomobila,« je pojasnila Otrinova. In marsikoga je ob izsledkih zabolela glava. »Joj, saj to ni res, šokirana sem. Vedela sem, da me avtomobil ogromno stane, a ti podatki so hujši kot v najhujši nočni mori,« je gospo, zaposleno v javni upravi – imena nam ni želela izdati – kalkulator spravil v slabo voljo. Nič čudnega, saj je pokazal, da za svoj avtomobil dela dva meseca in pol na leto oziroma dobrih šest dni na mesec. Za nameček v enem letu – ker vozi avtomobil na bencin – izpusti v ozračje še 1700 kilogramov ogljikovega dioksida.
A kolesar Stojan Gašperšič pozna rešitev, kako se v zrelih letih izogniti tovrstnim šokom. Zato je na svoje kolo natovoril kup zastavic z namero, da se odpravi pred enega od ljubljanskih vrtcev in na lastno pest nadaljuje akcijo društva Focus. »Tistim otrokom, ki so se v vrtec pripeljali s kolesom, bom podaril zastavico. Začeti je treba pri najmlajših,« je poudaril in se odpeljal, medtem ko je na odru ljubljanski podžupan, profesor Janez Koželj, razlagal, da so kolesarji še vedno ogrožena vrsta. In čestital vsem nevladnim organizacijam in posameznim kolesarskim zanesenjakom, ki jih je primerjal kar s partizani.
