Malo gospodarstvo je včeraj predstavnike vlade seznanilo s svojimi težavami, med katerimi izstopajo birokratske ovire in pomanjkanje ustrezno usposobljenih kadrov. Želi si tudi prave davčne reforme z razbremenitvijo stroškov dela.
»Nova generacija podjetnikov zahteva resno davčno reformo in ne prelivanja denarja iz enega žepa v drugega. Zahtevamo zakonske spremembe, ki naj se sprejemajo po britanskem modelu – novega predpisa ni, če dodatno obremenjuje gospodarstvo. Zadnja leta je bilo v Sloveniji preveč govorjenja in premalo narejenega. Čas je za dejanja in vladi ponujamo roko, da skupaj pripravimo ukrepe, ki bodo prinesli več delovnih mest,« je razpravo o agendi malega gospodarstva, na kateri sta bila tudi premier Miro Cerar in minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, pospremil Marjan Mačkošek, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije.
Zahteve ponavljajo že več let
Podjetniki so podrobno predstavili predloge za boljše javne storitve za malo gospodarstvo, boljše poslovno okolje, pri čemer znova izstopajo davki, in boljše izobraževanje. Torej ukrepi, na katere dejansko opozarjajo že več let.
»Jasno je, kaj podjetja potrebujemo, zdaj se morata obe strani dogovoriti še za natančno časovnico – kaj so prednostne naloge in kdaj bodo končane. Potrebna je torej akcija. V podjetjih tako delujemo, saj nam mora biti jasno, kaj moramo narediti v mesecu dni in kje moramo biti v enem letu,« je komentirala Zdravka Zalar, direktorica Smartisa, in potrdila, da tudi sama med ključne ovire, ki zavirajo hitrejši razvoj podjetij, umešča previsoko obdavčitev plač. »Naredimo Slovenijo prijazno podjetništvu, omogočimo mladim, da lahko pokažejo, kaj znajo, na domačem terenu in ne da nam uhajajo v tujino.«
Cerar hoče korak za korakom
Na previsoke davke je opozoril tudi Marjan Batagelj, direktor Postojnske jame. Predlagal je da naj nagrajevanje za uspešnost s 13. in 14. plačo ne bo obremenjeno s socialnimi prispevki, želi si fleksibilno delovno zakonodajo in da država ne postane ujetnica sindikatov.
Premier Cerar sicer ni zagotovil, da bo vlada upoštevala vse njihove predloge, verjame pa, da bo reforma »prinesla korak naprej in da bo dobra podlaga za nove korake čez dve, tri leta«. Sicer pa po besedah ministra Počivalška razmislek o davčni reformi še ni končan, pri čemer je omenil tudi morebitno uvedbo delne razvojne kapice.
Predlagatelji so med drugim izpostavili nujnost digitalizacije javne uprave po estonskem modelu, s čimer bi dosegli hitrejšo obdelavo zahtevkov in manj čakalnih vrst, boljše sledenje zahtevkom, manj napak in jasno odgovornost, merjenje učinkovitosti zaposlenih, sledenje zadovoljstva državljanov in odzivnega časa javne uprave. Po evropskem poročilu o procesu digitalizacije (Europe's Digital progress Report 2016) je Slovenija po indeksu DESI (digitalna ekonomija in družba) med 28 članicami šele na 18. mestu.
Za ukinjanje agencij in zavodov
Podjetniki so o vseh 12 predlogih tudi glasovali in med prioritetnimi izpostavili odločnejše ukinjanje enot javne uprave, agencij in zavodov, ki niso potrebni, pa tudi nelojalno konkurenco javnega sektorja malemu gospodarstvu, ob davčni reformi pa tudi izobraževanje po meri prihodnjih potreb gospodarstva.
Janko Lah iz podjetja Agora pa je med drugim opozoril tudi na prepočasno prilagajanje spremembam, ki jih prinaša digitalizacija. »Zaradi pomanjkljivega znanja uporabe trenutnih digitalnih orodij posameznik na delovnem mestu vrže stran 140 ur na leto, pri čemer ne upoštevamo zastojev in motenj, ki jih s tem povzroča v celotnem delovnem procesu in med sodelavci.«
