Obresti na nemške desetletne državne obveznice so včeraj prvič v zgodovini padle pod nič, in sicer so v trgovanju na londonski borzi padle na –0,003 odstotka. Glavni razlog za negativne donose na dolgoročne obveznice tiči v strahu vlagateljev pred možnostjo izstopa Velike Britanije iz EU. Svoje pa so prispevali še že dolgo časa močno ekspanzivna monetarna politika Evropske centralne banke (ECB), nizka inflacijska pričakovanja in ne najboljši obeti za svetovno gospodarsko rast. Vse to vlagatelje sili v varne naložbe. Kot pravi Peter Domadenik iz Alta skladov, vlagatelji trenutno niso pripravljeni prevzemati tveganj, ker ni jasno, kakšne neposredne gospodarske posledice bi imel brexit in ali bi to lahko morda sprožilo učinek domine izstopnih teženj drugih članic EU.
Negativne obresti tudi na Japonskem
Nemčija se tako lahko dolgoročno zadolžuje zastonj oziroma celo ustvarja dobiček, saj so se kupci njenih obveznic pripravljeni trenutno odreči obrestim in za obveznice celo doplačati. Nemčija se sicer od leta 2014 dodatno ne zadolžuje več, kljub temu pa mora redno letno refinancirati okoli 20 odstotkov dolga. Vlagatelji se za nakup nemških državnih obveznic odločajo tako zaradi varnosti kot zaradi likvidnosti. Sekundarni trg nemških državnih obveznic je za trgom ameriških državnih obveznic najlikvidnejši trg na svetu; vsako leto vlagatelji sklenejo kar za petkratnik vrednosti izdanih obveznic poslov. Donosi na kratkoročnejše nemške državne obveznice so negativni že dlje časa. Tako so na primer donosi na dveletne nemške državne obveznice v povprečju negativni že vse od sredine leta 2014. Nemčija sicer ni edina država, ki se je znašla v takšni situaciji. Negativne obresti za primerljive državne obveznice že vse od marca plačuje tudi Japonska.
Strah vlagateljev pred negotovostjo je opaziti tudi na delniških trgih, ki s približevanjem britanskega referenduma izgubljajo vrednost. Indeks delnic evropskih podjetij Euro Stoxx 600 je v tem mesecu izgubil že okoli sedem odstotkov vrednosti. Vlagatelji z nemškega delniškega trga bežijo tako hitro, da se indeks Dax približuje februarskim ravnem. Zaskrbljenost pa je opazna tudi na japonskem delniškem trgu, kjer so se delnice tam kotirajočih podjetij v letošnjem letu pocenile že za skoraj petino.
Vpliv tudi na donose slovenskih obveznic
Padanje donosnosti najvarnejših dolžniških vrednostnih papirjev je vplivalo tudi na donose slovenskih obveznic. »Trenutno je zahtevana donosnost najaktualnejše desetletne slovenske obveznice 1,35-odstotna. Po podatkih Bloomberga analitiki zahtevane donosnosti desetletne italijanske državne obveznice, ki je po višini zahtevane donosnosti najbližje slovenski, konec letošnjega leta vidijo v povprečju na bolj ali manj enakih ravneh,« Domadenik opisuje pozitivne učinke na slovenske državne obveznice.
