Ministrstvo za zdravje je pripravilo Strategijo obvladovanja demence do leta 2020. Dokument smo dobili šest let zatem, kar ga je začela pripravljati že delovna skupina, ki jo je ustanovil minister za zdravje Dorjan Marušič. Strategijo bo v življenje postavil akcijski načrt, ki naj bi ga skupaj s finančno konstrukcijo pripravili do konca leta.
Zaveza, ne seznam želja
Po ocenah je bilo leta 2010 v Sloveniji 30.000 bolnikov z demenco. S staranjem prebivalstva se bo večalo tudi število bolnikov s to hudo nepovratno degenerativno boleznijo možganov in finančno breme te bolezni za družbo. Strategija, ki jo je pripravila delovna skupina, v kateri so sodelovali predstavniki ministrstev za delo in zdravje, zdravstvenih strok in združenja za pomoč pri demenci Spominčica, je temeljni dokument, ki bo omogočil usklajen in celovit pristop do obravnave bolnikov z demenco. Dokument ni samo seznam želja, pač pa zaveza, kaj lahko v Sloveniji bolnikom in svojcem ponudimo in smo tudi sposobni zagotoviti, trdi ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc.
Glavni cilji strategije so, da se bolnikom zagotovi zgodnjo diagnozo bolezni, dostop do obravnave in zdravljenja ter podporo bolnikom in svojcem. Danes namreč bolniki pri nas nimajo enake možnosti zdravljenja, saj obravnava oseb z demenco poteka neenotno glede na regije oziroma na dostopnost nevrologov in ob velikem pomanjkanju usposobljenega zdravstvenega kadra. Bolniki z demenco so posebej ranljiva skupina, zato so se v strategiji osredotočili na posameznika in njegove potrebe ter na usklajeno delovanje vladnih in nevladnih ponudnikov storitev in pomoči, je dodala ministrica.
Kdaj bo strategija dejansko zaživela v praksi, pa je odvisno od priprave akcijskega načrta - skupaj z zainteresirano javnostjo naj bi ga pripravili do konca leta. V akcijskem načrtu bodo opredelili tudi vire financiranja bodočih dejavnosti na področju demence.
Več storitev za bolnike in svojce
Poleg zdravstvene obravnave je poudarek tudi na zagotavljanju socialnovarstvenih storitev. Doslej so pri obravnavi dementnih oseb največ storili v domovih za starostnike, saj ima demenco 40-50 odstotkov stanovalcev. Pripravljavci strategije se zavedajo, da je premalo ponudbe storitev in pomoči za dementne, ki živijo v domačem okolju, zato je ena od nalog strategije prav razvoj novih modelov storitev: predvsem gre za pomoč oskrbovalcem bolnikov v lokalnem okolju.
Nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek opozarja, da v Sloveniji nismo razvijali geriatrične medicine, zato breme demence pada na medicino in psihiatrijo. Ena večjih težav je, da nimamo baze podatkov o bolnikih z demenco, zato ne poznamo njihovega števila, ti podatki pa bi bili v pomoč tudi pri zgodnji diagnostiki in zdravljenju. »Danes le mali delež bolnikov pride do zdravil, ki so na voljo in s katerimi nekaterim bolnikom lahko pomagamo,« je povedal.
Bolnik z demenco oziroma njegov izgoreli oskrbovalec najprej prideta v zdravstveni dom. Zdravniki družinske medicine si želijo, da bi delokrog referenčnih ambulant razširili z obravnavo bolnikov z demenco, za kar pa bi bilo treba te ambulante kadrovsko okrepiti in kader dodatno izobraziti. Strategijo pozdravlja tudi Štefka Lukič Zlobec, predsednica združenja Spominčica. Obetajo si predvsem več pomoči za svojce bolnikov, ki se ob skrbi zanje znajdejo v hudih težavah in stiskah.
