Ugledna revija New England Journal of Medicine je 11. februarja letos predstavila izsledke raziskave, v kateri so od leta 1975 v mestecu Framingham, v bližini Bostona (ZDA), spremljali 5200 ljudi, starih nad 60 let. Skupina znanstvenikov, ki jo vodi Claudia Satizabal z Univerze v Bostonu, je ugotovila, da se v zadnjih 30 letih incidenca demence vsako desetletje zmanjša za okoli 20 odstotkov, torej se je za toliko zmanjševalo tveganje, da bi posameznik v določeni starosti nad 60 let postal dementen.
V 10 letih za petino manjše tveganje
Samo dva dni po objavi rezultatov študije iz Framinghama, 13. februarja, so njene spodbudne ugotovitve potrdili prvi razkriti izsledki neke druge raziskave, ki so jo v ZDA izvedli na 20.000 osebah, starejših od 50 let. Glavne tendence te obsežne študije je predstavil Kenneth Langa z Univerze v Michiganu na kongresu Ameriškega združenja za napredovanje znanosti (AAAS). Raziskava je pokazala, da se je v letih 2000 in 2010 pri osebah, starejših od 65 let, pojavnost demence zmanjšala z 11,7 na 9,2 odstotka. »Tveganje posameznika, da zboli za demenco, se zmanjšuje,« je dejal Langa.
Že leta 2012 je študija na vzorcu populacije iz Rotterdama na Nizozemskem pokazala, da se je pogostost demence v letih 1990–2000 zmanjšala za 20 odstotkov. Podoben trend so opazili v Veliki Britaniji in na Danskem. Omenjene študije tudi kažejo, da je tveganje demence manjše pri osebah, ki imajo visoko izobrazbo in so miselno aktivne.
Epidemija demence pa vse hujša
Vendar po svetu število dementnih bolnikov skokovito narašča, in sicer predvsem zaradi hitrega staranja prebivalstva v državah v razvoju, v katerih se izboljšujeta zdravstvo in življenjski standard. Poleg tega je v zahodnih državah baby boom generacija danes stara od 50 do 70 let. Paradoksalno že samo zmanjšanje pojavnosti demence v bogatih državah podaljšuje pričakovano življenjsko dobo, kar spet vodi do velikega števila primerov demence.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ima po vsem svetu težave s prepoznavanjem stvari, spominom, logičnim sklepanjem in orientacijo, kar vse so znaki demence, 47,5 milijona ljudi. Leta 2030 naj bi bilo takih že 75 milijonov, leta 2050 celo 135 milijonov. V treh četrtinah primerov je demenca povezana z alzheimerjevo boleznijo, v petini pa s ponavljajočo se možgansko kapjo.
V Sloveniji je po ocenah dr. Milice Kramberger z ljubljanske nevrološke klinike »trenutno nekaj več kot 32.000 ljudi z demenco, in če se bo nadaljeval enak trend, bi lahko v letu 2030 pričakovali vsaj 40.000 ljudi z demenco, do leta 2050 pa naj bi se sedanje število podvojilo«.
Komentar slovenske strokovnjakinje
Krambergerjeva je za Dnevnik komentirala raziskave, ki kažejo, da se pojavnost demence zmanjšuje: »Ta trend so opazili samo v bogatih državah in ga za zdaj ni mogoče v popolnosti pojasniti. Vsekakor v razvitih državah v zadnjih dveh ali treh desetletjih zaznavajo manjšo pogostnost nekaterih dejavnikov tveganja žilnih bolezni (z izjemo sladkorne bolezni in debelosti). Ugotavljajo tudi znižanje tveganja demence, povezano z možgansko kapjo, atrijsko fibrilacijo in srčno odpovedjo. Hkrati natančnejše analize kažejo, da je tveganje znižano predvsem pri osebah z višjo stopnjo izobrazbe. Poleg izboljšanega nadzora nad dejavniki tveganja žilnih bolezni ima verjetno ugoden vpliv tudi spremenjen življenjski slog z redno dodatno psihofizično in socialno aktivnostjo, kar je nedvomno v večji meri mogoče v bogatih državah.« Povedala je še, da »podatkov o dejanski pojavnosti demence za Slovenijo žal še nimamo, tudi ne prospektivnih analiz s tega področja. To bi potrebovali, da bi bolj usmerjeno in ustrezneje načrtovali prihodnje korake v obravnavi demence.«
