Utopični socialisti niso hoteli živeti na tuj račun, ampak so zahtevali, da žive vsi samo od svojega dela. To so za bližnjo prihodnost propagirali tudi komunisti. Za nedoločno odmaknjeno prihodnost so komunisti propagirali načelo: od vsakega po njegovih sposobnostih, vsakemu pa njegovih »potrebah«, kar jih povezuje z novodobnimi levičarji. Ampak ker se vrednost dela lahko ugotavlja le na trgu, trg delovne sile pa je bil v socializmu močno deformiran (kar je pri nas tudi danes), smo imeli uravnilovko, ki je na koncu skupaj s planiranjem pripeljala do zloma socializma.
Ljudje smo takšni, kot smo, praviloma delamo zato, ker si le na tak način pridobimo sredstva za življenje. Skoraj vsi se radi upokojimo pri polnih močeh in živimo od pokojnine. Količina dobrin, ki jih ustvarijo ljudje na določenem območju, je odvisna od naravnih bogastev in seveda od produktivnosti, temu ustrezna pa je tudi njihova potrošnja.
Grčija je s plačevanjem uradnikov brez dela in z upokojevanjem pri 45 letih ustvarila neko vrsto univerzalnega temeljnega dohodka (UTD), le da ga ni tako imenovala. Grški finančni minister Janis Varufakis je razmišljal o tem, da bi denar za Grčijo tiskala kar Evropska centralna banka in ga najbrž brez obveznosti vračila posojala Grčiji.
Monetarni strokovnjaki trdijo, da je vrednost denarja (pravzaprav gre za cene dobrin) odvisna od količine denarja v obtoku. Za kolikor bi se povečala količina brez obveznosti vračila posojenih evrov, za toliko bi se povečale cene v vsem evrskem območju. Ker bi se Grčiji pridružile vse države (zakaj bi se trudile s pobiranjem davkov), bi vrednost denarju kmalu padla na vrednost papirja, na katerem je natisnjen. Gospodarstvo, ki temelji na denarju, bi se ustavilo, ljudje bi še zmeraj imeli potrebo po hrani, ki je ne bi bilo mogoče kupiti. V svetu pozna UTD le Aljaska. Ampak Aljaska načrpa veliko nafte, od katere ji po ameriški zakonodaji naftne družbe plačujejo davke, UTD pa znaša 80 dolarjev na mesec (v bistvu je ta UTD simbolična udeležba Aljaščanov na njihovih naravnih bogastvih).
Novodobni levičarji utemeljujejo pravico do univerzalnega temeljnega dohodka na podlagi dejstva, da je nekdo človek. Ne povedo, ali bi ga delili prebivalcem občine, v kateri je bil davek za delitev evidentiran, ali prebivalcem države, kjer je bil izkazan. Če bi hoteli UTD zagotoviti tudi Indijcem, Kitajcem in Afričanom v višini, potrebni za dostojno življenje (recimo 1000 dolarjev na mesec), bi morali najprej podvojiti pridelavo hrane na površinah, ki jih ni, močno povečati proizvodnjo vseh drugih dobrin iz surovin, ki jih ni, in prisiliti Američane, Nemce, Japonce, Angleže in Francoze, da znižajo svoj standard za dve tretjini. Ne bo šlo, na svetu ni resursov, ki bi vsem ljudem zagotovili standard srednjega razreda.
Uvedba UTD bi odpravila motiv za izobraževanje in delo, kar bi predstavljalo polom za človeštvo. Sanjarjenje je treba odriniti tja, kjer je njegovo mesto, v carstvo sanj, čudake pa pustiti s pisateljem Jurčičem na robu vasi.
Janez Škulj, Velike Lašče
