Ideja o UTD je več kot hvalevredna, vendar z napako, da na žalost ne more biti uresničena zaradi preprostega razloga: 7 odstotkov ljudi, ki poseduje 90 odstotkov svetovnega denarja, tega ne bo dovolilo, niti dopustilo. Njihov najmočnejši protiargument bo v trditvi, da potem nihče več ne bi delal, kar je seveda za lase privlečeno. Velja obratno (z mojo utemeljitvijo): večina bi z veseljem delala še bolje in več ter ustvarjala, vendar samo toliko in tako dolgo, dokler bi bili sadovi njihovega dela, znanja in truda pravično razdeljeni, kar pa je v popolnem nasprotju s filozofijo profita, ki je najslajši sadež izkoriščanja. UTD je verjetno najnevarnejše orožje za izničenje grobega kapitalizma in bi ga neizmerno pohlepni grabežljivci takoj uvrstili na spisek najbolj prepovedanih.
Ko sem bil pred nekaj leti na večerji s svojim dobrim prijateljem, z enim nekoč najbogatejših Slovencev, sem mu zastavil vprašanje, zakaj potrebuje še več denarja. Odgovoril mi je, da se zaveda, da nima prav, ko mora to nekdo plačati, ne more pa si kaj, da te igre ne bi nadaljeval, kajti to je neke vrste zasvojenost, skorajda podobna slepi strasti kockarja, večja od seksualne slasti, ki se ne more primerjati z užitkom, ki ga ponuja posedovanje denarja, moči, oblasti in ugleda.
Odgovoril sem mu s prispodobo o naravnem redu: »Kot primer ti bom orisal sonaravno delovanje verižnega prehranjevanja v oceanu: na dnu so bakterije, ki so prehranski vir planktonu, ki ga hrustajo majhni rakci, dalje v maniri, da večja riba žre manjšo, dokler se veriga ne konča z zadnjim členom, kot je na primer morski pes, ki se, ko premine, pogrezne na dno in se krog ponovno zavrti v dobrobit vseh, naslednje sodelujočih… Sedaj pa si predstavljaj, da se morski pes odloči ne ponuditi svojega telesa na dno k bakterijam, ampak si postavi grobnico zunaj oceana. Naravni ciklus je prekinjen, kar vodi v kaos in uničenje. In ni problem kapitalizma, da ima nekdo bistveno več kot oni spodaj v verigi, temveč v tem, da denarja ne vrača v obtok, ko zida nove denarne grobnice zunaj naravnih zakonitosti.«
Verjel bi še bolj v UTD, če bi imel vnaprej vgrajeno možnost se preimenovati v UPO (univerzalna pravica obstoja vsakega živega bitja), verjetno pa bi v udejanjenju zlohotno mutiral, kot sta oba človeštvu najbolj naklonjena nauka, namreč Kristusov in Marxov, v UPNU (uzurpirana pravica nebrzdanega uničevanja)!
Tone Švagelj, Prosenjakovci