Po zaprtju balkanske migracijske poti in začetku izvajanja dogovora EU-Turčija se je spet okrepil migrantski tok čez osrednjo sredozemsko pot. V Libiji naj bi po podatkih Europola na prečkanje morja čakalo okoli 800.000 migrantov. Čeprav je libijska vlada narodne enotnosti vzpostavljena, a še ni prav zaživela, mednarodna skupnost išče številne načine, kako migrante obdržati na afriških tleh. Evropska komisija zato želi z afriškimi državami tranzita ter izvora migrantov skleniti posebne dogovore za zajezitev migracij.
Kopije dogovora s Turčijo
Evropska komisija se loteva urejanja migracijskega toka iz Afrike z edinim na pol delujočim dogovorom, ki je zelo razširil evropsko razumevanje mednarodnega prava in poteptal evropske vrednote. Vzor za dvostranske sporazume, ki naj bi jih EU na predlog evropske komisije sklenila z Jordanijo, Libanonom, Senegalom, Nigerijo, Nigrom, Malijem in Etiopijo, naj bi bil namreč prav kontroverzen sporazum EU-Turčija, ki po mnenju številnih človekoljubnih organizacij pomeni jasno kršitev mednarodnega prava. Tako kot si je Turčija izposlovala pospešitev vizumske liberalizacije in finančno pomoč za oskrbo beguncev, v zameno za spopad s tihotapskimi tolpami, želi isto logiko zdaj uporabiti evropska komisija. Vendar naj tokrat ne bi bila EU tista, ki bi se pustila izsiljevati – tako kot v primeru Turčije – temveč naj bi logiko korenčka in palice proti afriškim državam uporabila sama.
»Predlog vsebuje pozitivne spodbude in negativne posledice, če države ne bodo učinkovito sodelovale z nami,« ob predstavitvi predloga v evropskem parlamentu ni slepomišil prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans. Z afriškimi državami bodo sklenili dogovore o zajezitvi migracij, vsak od njih bo nekoliko drugačen, odvisno od razmer v posamezni afriški državi. Toda logika za vsemi temi dogovori bo ostala ista: evropska razvojna pomoč tem državam in možnosti za vizumsko liberalizacijo bodo vezane na pripravljenost teh držav za zmanjšanje migracijskih tokov v EU. Vse migrante iz afriških držav, ki jim ne bo dodeljena pravica do azila, nameravajo vrniti v afriške države.
Več zasebnih investicij za zagon afriškega gospodarstva
Cilj načrta je reševati življenja migrantov, jih odvrniti od nevarne poti čez Sredozemlje ter jih obdržati na afriških tleh, bližje njihovemu domu, je dejal Timmermans. Pri izvajanju dogovora bodo morale sodelovati države članice EU, je še poudaril. Ne zaman. Kajti po lanskem vrhu EU-Afrika v La Valetti, ko so evropski voditelji že nakazali zapiranje evropske celine za migracije iz Afrike, je bila pripravljenost držav članic EU za reševanje migracijskih vprašanj na afriški celini zelo skromna. Posebej vzpostavljen skrbniški sklad za Afriko, s katerim naj bi pomagali pri razvojnih vprašanjih celine, še vedno čaka na večje finančno sodelovanje evropskih držav. Evropska komisija je vanj že vložila 1,8 milijarde, enaka vsota se je pričakovala od držav članic, a so te doslej prispevale zgolj 81 milijonov evrov. Evropska komisija je sklad včeraj še nadgradila z dodatnimi 500 milijoni evrov in članice ponovno pozvala k podvojitvi prispevkov.
Zato, da bi migranti dejansko ostali v Afriki (ta beleži povprečno štiri- do petodstotno rast BDP), želi evropska komisija povečati tudi evropske investicije v afriških državah in tako z izboljšanim gospodarskim stanjem ljudem ponuditi možnost boljšega življenja. Ustanoviti nameravajo poseben investicijski sklad za Afriko, podobnega Junckerjevemu investicijskemu skladu za EU. Ta naj bi spodbudil zasebne evropske investicije v Afriki, ki bi po ocenah evropske komisije lahko dosegle 62 milijard evrov.
