Osnutek nove gradbeno-prostorske zakonodaje, ki jo je pripravilo ministrstvo za okolje in prostor, predvideva dve novi dajatvi – zemljiško rento in izravnalni prispevek, ki bi ju plačevali lastniki, tako pravne kot tudi fizične osebe, če bi nezazidljiva zemljišča spremenili v stavbna.
»Ti dve dajatvi sta sestavni del ukrepov zemljiške politike, ki jo čakamo že več kot dvajset let. Z njima bi občine skrbele za pripravo stavbnih zemljišč, ki jih je premalo in niso komunalno opremljena,« pravi Franci Gerbec, častni član Slovenskega nepremičninskega združenja, ki opozarja, da je skrajni čas, da uvedemo obe dajatvi, vendar da ne smeta biti previsoki.
Novela gradbeno-prostorske zakonodaje za zdaj določa, da bi zemljiška renta znašala en evro na kvadratni meter zemljišča, izravnalni prispevek pa bi zaradi povečanja vrednosti zemljišča ob spremembi njegove namembnosti moral znašati polovico dobička, torej polovico razlike med prodajno in nabavno ceno takrat še nezazidljivega zemljišča.
»To je občutno preveč. Ministrstvo mora najprej narediti primerjalno študijo z drugimi državami. Ne poznam primera iz tujine, kjer bi bil izravnalni prispevek tako visok – ponavadi govorimo o vrednosti med 15 in 30 odstotki,« je jasen Gerbec. Poleg tega je po mnenju Stanke Solar, direktorice nepremičninske agencije Stan, predvidena obdavčitev nesorazmerna s plačilom davka na kapitalski dobiček in ni v skladu z obstoječo davčno zakonodajo.
Bistvenih sprememb v cenah ne bo
»Uvedba teh dveh dajatev ne bi smela bistveno vplivati na cene nepremičnin, zagotovo pa se bo zmanjšal dobiček tistih, ki so do zdaj služili na tak način,« je prepričan Gerbec. Z njim se strinja tudi Solarjeva, ki pravi, da trg nepremičnin zaradi tega ne bi smel doživeti večjih pretresov. »Gibanje cen bo odvisno tudi od prostorske ureditve in obstoječega števila zazidljivih stavbnih zemljišč v posameznih občinah. Do zvišanja cen zemljišč bi lahko prišlo na območjih, kjer je večje povpraševanje za pozidavo,« je še dodala Solarjeva.
Po mnenju Izidorja Jerale, podsekretarja za prostorsko načrtovanje na novomeški občini, bi uvedba obeh instrumentov morala vplivati na pocenitev pomembnega dela nepremičnin na trgu, da bi delovala v smeri spodbujanja prostorskega razvoja. »Izravnalni prispevek bi moral vrednost zemljišč oziroma nepremičnin približati realnim možnostim investitorjev, na nekaterih lokacijah bi moralo priti celo do pocenitev zaradi večjega priliva nepremičnin na trg,« je prepričan Jerala.
Manj pritiska na kmetijska zemljišča
»Z uvedbo zemljiške rente in izravnalnega prispevka se bo pritisk na občine za spremembo namembnosti zemljišč znatno omilil,« je prepričan Gerbec. Kot pravi direktorica nepremičninske agencije Inalbea Zarja B. Mavec, ima veliko njenih strank v lasti kmetijsko zemljišče. »Čeprav jih ne potrebujejo, jih ne prodajo, ker so cene za kmetijska zemljišča trenutno prenizke,« opaža Mavčeva in dodaja, da se ta trenutno najslabše prodajajo. Uvedba takih dajatev bi po njenem mnenju lastnike kmetijskih zemljišč lahko spodbudila k prodaji. »Z uvedbo teh davkov, predvsem zaradi izravnalnega prispevka, se bodo cene kmetijskih zemljišč zagotovo povišale,« je prepričana.
Ministrstvo čakajo dopolnila
V Inženirski zbornici Slovenije so do predlagatelja nove gradbeno-prostorske zakonodaje – ministrstva za okolje in prostor, ki ga vodi Irena Majcen – kritični. »Niso predstavili celovite analize, na osnovi katere so sploh predlagali ukrepe, niti projekcije uvedbe posameznega ukrepa, njenega vpliva na druge dajatve in posledične stroškovne učinkovitosti vsakega ukrepa, kot sta izravnalni prispevek in zemljiška renta,« pravi Matjaž Grilc, vodja projektne skupine IZS za prostor. »Ti ukrepi niso sami sebi namen, temveč so vzvodi za usmerjanje prostorskega razvoja in so pomembno orodje občin, da lahko izvajajo aktivno zemljiško politiko in usmerjajo razvoj,« je prepričan Grilc.
S tem se strinja tudi Gerbec, ki pravi, da je vsebina osnutka omenjene zakonodaje še precej nedomišljena: »Pogrešam ekonomske simulacije, treba pa je jasno določiti tudi namenskost uporabe pridobljenega denarja z naslova teh dveh novih dajatev.«
