Včeraj sta policijsko plat odmevne preiskave kaznivega dejanja izsiljevanja pojasnila Primož Donoša, ki vodi gorenjske kriminaliste, in Miran Ozebek iz uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi. Kot smo že poročali, so policisti že v četrtek pridržali glavna osumljenca, vseh ovadenih pa je šest. Med njimi je zaradi suma ponareditve listin tudi en odvetnik, za izsiljevanje pa so ovadeni štirje moški in ženska. Tarča je bil podjetnik in kmet Aleš Štern, ki so ga po besedah Primoža Donoše izsiljevali več let ter pri tem uporabljali stalne psihične in fizične oblike pritiska: »Med drugim so žrtev izsiljevanja odpeljali v gozd in ga polili z bencinom ter mu grozili s smrtjo, češ da ga bodo zažgali. Občan se je pred nekaj meseci obrnil na policijo, med tem pa naj bi že plačal najmanj 1,6 milijona evrov.«
Znane izsiljevalske metode
Vse naj bi se začelo v bifeju na Lužah pri Srednji vasi, kjer se je včasih oglasil tudi Štern in kjer naj bi bil po neuradnih podatkih tudi osumljeni Uroš Kepic. Prav on naj bi vzpostavil prvi stik z žrtvijo. Za »poslovno uslugo« s področja nepremičnin naj bi skupaj z drugim osumljencem najprej zahtevala 120.000 evrov. Čeprav je Štern potem vse postoril sam, sta vztrajala, da sta onadva zaslužna za ureditev posla. Izsiljevanemu sta ponudila celo polovični popust za namišljeno uslugo, in ko jima je plačal, sta sprva prenehala z grožnjami in nasiljem. Policija za vodjo združbe označuje 35-letnega osumljenca, kar se ujema s podatki priprtega Metija Plave. Po nekaj mesecih pa naj bi si Štern pri enem od osumljenih izposodil 100.000 evrov in se pri tem dogovoril za poplačilo in obresti. Dolg je sicer vrnil, a sta osumljenca neprestano dvigala znesek na račun oderuških obresti, temu pa Štern ni mogel več slediti. Sploh ker je zahtevani znesek narasel že na milijon, Štern pa je že večkrat preplačal prvotno posojilo. Za podkrepitev zahtev naj bi ga Kepic in Plava pretepala in mu omejevala svobodo. Po navedbah policije je »dolg« znašal na koncu 1,6 milijona evrov, Šterna pa naj bi v tem času zastraševali na vse mogoče načine, pri tem pa naj bi 35-letnemu glavnemu osumljencu pomagali štirje moški in ena ženska. Osumljeni odvetnik pa je pri vsem sodeloval tako, da je pripravljal fiktivne listine o dolgu za osumljenega Plavo in s tem pomagal zakriti izvor nezakonito pridobljenega premoženja. Kot je povedal kriminalist Donoša, glede omejitve pri razpolaganju z domnevno nezakonito pridobljenim premoženjem pri osumljenih policija »izvaja vse potrebne ukrepe«. Preiskava še ni končana, pri hišnih preiskavah pa so zaplenili gotovino in druge predmete, ki so povezani z razpletom zgodbe. Izsiljevani kmet in prej tudi direktor podjetja Agro Gorenjska Aleš Štern naj bi si v stiski med tem časom izposojal večje vsote denarja.
Štern potrdil grožnje s smrtjo
Včeraj smo se ponovno pogovarjali z žrtvijo izsiljevanja, kmetom iz Srednje vasi Alešem Šternom. Ni želel podrobneje pojasnjevati celotnega poteka dogodkov, a je poudaril: »Naj državni organi opravijo svoje, zame je konec more, ki je trajala res dolgo. Lahko potrdim, da so mi grozili s smrtjo in me za ustrahovanje polili z bencinom. Dodam lahko še, da prej obeh osumljenih nisem poznal osebno in sta do mene pristopila prav z zahtevo po plačilu, češ da sta zame nekaj uredila. Tako se je vse začelo, na koncu nisem več zdržal in sem obvestil policijo. Upam, da bo na koncu tudi denar pristal pri tistih, ki jim pripada,« je dejal Aleš Štern, s katerim smo se za Dnevnik pogovarjali že lani, ko je bil še direktor Agra Gorenjske. Potem ko je kot uspešen kmet uveljavil računalniško podprto delovanje velike kmetije, je skupaj s podjetnikoma in solastnikoma borze Bitsamp kupil nekdanji KŽK in ga želel razviti v največje kmetijsko podjetje na Gorenjskem. Iz podjetja je odšel tudi z očitki o nepravilnem poslovanju, lastnika Damijan Merlak in Nejc Kodrič (bili so sošolci) pa terjata razčiščevanje odnosov, vmešana je policija, ker naj bi Štern škodil podjetju. Aleš Štern je bil s kmetijo in tudi direktorsko vlogo znan širši javnosti, kandidiral je tudi na volitvah v šenčurski občini.
Letos že 110, lani 184 izsiljevanj
Kot je povedal Miran Ozebek, je izsiljevanje hujša oblika kaznivih dejanj in lani so jih v Sloveniji zabeležili 184. Seveda pa je še vedno problem tudi v tem, da žrtve velikokrat ne prijavijo izsiljevanj, zato je število (letos so našteli 110 primerov) lahko tudi višje. Oblike nasilja nad žrtvami so različne: »Beležimo nasilna dejanja, k sreči pa se še nobeno tako kaznivo dejanje ni končalo z najbolj usodnimi posledicami.« Prav trajanje izsiljevanja v kranjskem primeru pa dokazuje, da žrtve resnično ne ukrepajo takoj, kot to svetuje Primož Donoša: »Vsakdo naj poskus izsiljevanja prijavi čim prej, da lahko policija ustrezno deluje.« Za taka kazniva dejanja je predviden zapor do osmih let.
