Presenetljivo in vsebinsko nenavadno sklepno poglavje je 22. aprila spisal senat višjega sodišča v Mariboru. Pravnomočno je oprostil mariborsko odvetnico Andrejo Šifrer, ki je bila julija lani obsojena na dve leti in pol zapora zaradi napeljevanja k izsiljevanju.
Uvod v to kriminalno zgodbo je bila odločitev Šifrerjeve, da se loti podjetništva. Leta 2010 je od Michaela in Gordane Vidovič odkupila podjetje Ambicija, ki se ukvarja s poravnavami zavarovalniških odškodnin. Z menjalno pogodbo je oškodovancema izročila v last dve stanovanji, fiktivni lastnik Ambicije pa je postal njen bivši soprog, ker odvetniki ne smejo imeti v lasti takšnih podjetij. Šifrerjeva je kmalu za tem ugotovila, da posel ne bo tako dobičkonosen, kot sta zatrjevala prejšnja lastnika Ambicije. Od Vidovičevih je zato terjala bodisi nižjo kupnino bodisi kar vračilo denarja. Vendar prodajalca nista storila nič od tega.
Razgaljajoči posnetki tajnega policijskega sodelavca
Ogorčena Šifrerjeva je med marcem in julijem 2011 večkrat zahtevala od direktorja Ambicije Darka Kostantinovića, naj se poveže z osebami iz slovenskega podzemlja, ki bi nato od Vidovičevih izsilili 600.000 evrov, med drugim tako, da bi nanju »pritisnili prek otroka«. Potožila mu je tudi, da je nekomu iz Ljubljane že plačala 8000 evrov, »vendar ni bilo nič«.
Direktor Ambicije je napeljevanje Šifrerjeve prijavil policiji. Kriminalisti so angažirali tajna policijska sodelavca, ki sta se obtoženi predstavila kot osebi z ustreznimi zvezami in poznanstvi. V pogovorih s Šifrerjevo, ki sta jih skrivaj posnela, jima je odvetnica razložila, kakšne ukrepe pričakuje.
V sodnem postopku, v katerem je obdolžena zavračala krivdo, so se nizala presenetljiva naključja. Zaradi »tipkarskih« napak sta dve glavni obravnavi izpadli z javno objavljenega seznama okrožnega sodišča v Mariboru oziroma sta bila naroka zoper obdolženko napovedana pod napačnim imenom. V enem primeru so Andrejo Šifrer preimenovali v Andrejo Dajčman. Javnost je tudi začudila okoliščina, da je tožilstvo odvetnico obdolžilo zgolj napeljevanja k izsiljevanju. Posnetki tajnega policijskega sodelavca so bili namreč skrajno razgaljajoči. Med drugim je odvetnica rekla, da bi bilo najbolje, če bi Michaela Vidoviča »eliminiral«, ker bi potem lažje manipulirala z oškodovanko. Izročila je tudi poročno fotografijo oškodovancev in pokazala, kje stanujeta, kam hodi hči v vrtec in kam zahaja Vidovič na kavo. Poudarila je, da mora naročeno opraviti »na hinavski način«, dejanje pa mora izpasti kot nesreča.
Na glavni obravnavi je okrožni tožilki Ivanki Slana uspelo dokazati očitke. Senat pod predsedovanjem Danila Obersnela je Šifrerjevo obsodil na dve leti in pol zapora, zaradi česar bi ostala tudi brez odvetniške licence. Manj kot leto dni kasneje je odvetnica pravnomočno oprana vseh očitkov.
Pogrešale citat iz kazenskega zakonika
Višje sodišče se ni vsebinsko ukvarjalo z zadevo, temveč je oprostilo obdolženko med drugim zato, ker tožilka v opisu kaznivega dejanja ni citirala iz kazenskega zakonika. Konkretno, manjka naslednji zapis: »Kdor z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist.«
Po presoji sodišča opis očitanega kaznivega dejanja tudi ne vsebuje zakonskih znakov katerega koli kaznivega dejanja, ki bi dopuščal izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov. Višje sodišče je ocenilo, da bi iz kazenske ovadbe in iz dovoljenja za tajno opazovanje kvečjemu izhajalo, da gre za samovoljo, ker naj bi Šifrerjeva skušala vzeti pravico v svoje roke. »Obdolžena je namreč potem, ko je ugotovila, da podjetje Ambicija nima tolikšne vrednosti kot stanovanji, ki ju je izročila zakoncema Vidovič, od Kostantinovića zahtevala, da najde ljudi, ki naj Vidoviča prisilijo, da ji vrneta denar v višini, kot je bila z njihove strani ogoljufana,« so zapisale višje sodnice.
Velja dodati, da je mariborsko sodišče že nedvomno ugotovilo, da Vidovičeva nista ogoljufala odvetnice, zato ni mogoče govoriti o kakršnem koli dolgu. Še več, to dejstvo so avgusta 2014 celo potrdile iste tri višje sodnice, ki so oprostile Šifrerjevo. Simona Skorpik, Zdenka Klarič in Barbara Debevec so tedaj obravnavale pritožbo Šifrerjeve na sklep okrožnega sodišča, ki je zavrnilo zahtevo za preiskavo zoper Gordano Vidovič. Višje sodnice so nesporno ugotovile, da ne obstaja niti utemeljen sum, da bi oškodovanka ogoljufala Šifrerjevo.
Mariborsko okrožno tožilstvo je že podalo pobudo vrhovnemu tožilstvu, da naj na vrhovno sodišče vloži zahtevo za varstvo zakonitosti. Razplet tega postopka ne bo vplival na pravnomočnost sodbe.
