Po drugi zmagi v finalu državnega prvenstva so v taboru Heliosa poudarjali, da se v Laško ne smejo več vračati. Tega so se na koncu tudi držali, saj so na četrti tekmi še tretjič ugnali Zlatorog in se veselili drugega naslova državnega prvaka v zgodovini kluba. Najkoristnejši posameznik finala je postal Marjan Čakarun, ki je na vseh obračunih kraljeval pod obema obročema, trener Laščanov Aleš Pipan pa je izgubil svoj sedmi finale v karieri (4-krat z Zlatorogom in po enkrat z Olimpijo, Krko in Slovanom).
Navijači Heliosa so včeraj halo Komunalnega centra znova napolnili do zadnjega kotička. Kako tudi ne bi, ko pa so njihovi ljubljenci v letošnji sezoni presenetili prav vse in se zdesetkani prebili v finale državnega prvenstva. Po dveh zmagah v Laškem so imeli tokrat prvo priložnost, da pridejo do drugega državnega naslova v klubski zgodovini, pri tem pa so jim želeli navijači dati dodatno pomoč. A jasno je bilo, da bo zadnja stopnica najtežja in da se Zlatorog vnaprej nikakor ne bo predal. Misel na kolajne, ki so bile pripravljene ob zapisnikarski mizi, in pokal je na igralce Heliosa zagotovo dodala še nekaj pritiska, zato so se roke gostiteljem na začetku obračuna nekoliko tresle. Laščani so to znali izkoristiti in če bi bili bolj razpoloženi pri metih za tri točke, bi si večjo prednost lahko priigrali že v prvem polčasu. A zgodilo se je ravno obratno, saj so košarkarji trenerja Aleša Pipana z nekaj zaporednimi napakami nasprotniku dovolili, da je sredi druge četrtine ujel priključek, na glavni odmor odšel z minimalno prednostjo, nato v nadaljevanju močno pritisnil na plin tako v napadu in v obrambi in povsem zasluženo prišel do naslova prvaka ter s tem vstopnice za sodelovanje v prihodnji sezoni lige ABA.
»V prvem polčasu smo imeli veliko težav s skokom v napadu Zlatoroga, kar smo v drugem popravili. Tekma je bila izredno napeta. Laščani so jo odprli bolje, a se je videlo, da so pod velikim pritiskom. Ko smo v prvi in začetku druge četrtine igrali izredno slabo, jim ni uspelo ustvariti večje razlike. Nato smo jim vrinili svoj ritem igre, pritisk s tribun pa so dodali še navijači. Nič, gremo slavit lovoriko. Nepričakovano, a povsem zasluženo,« je bil po zmagi nasmejan trener Heliosa Jakša Vulić, ki je pred obveznostmi do novinarjev športno stopil še v garderobo Zlatoroga in igralcem čestital za dobro sezono. »Helios je bil v finalu boljši in si zasluži biti državni prvak. Mi smo najboljše igre na žalost prikazali pred finalom. Ni bilo pravega žara in ritma na obeh straneh igrišča. Ko smo imeli prednost, smo začeli delati osnovnošolske napake. Želja je bila velika, parket pa je pokazal, kdo je v tem trenutku kakovostnejši,« je dogajanje ocenil Aleš Pipan.
