»Kdor bo nasprotniku vsilil svoj ritem igre, bo imel večje možnosti za uspeh,« je po porazu na drugi tekmi finala državnega prvenstva modro povedal trener Heliosa Jakša Vulić. Slednje je očitno poudaril svojim igralcem tudi v garderobi, saj so ti včeraj na izredno pomembni tretji tekmi od prve sekunde gospodarili na parketu v Laškem in na koncu zasluženo prišli do druge zmage. Domžalčani imajo sedaj na četrti tekmi jutri ob 18. uri izjemno priložnost, saj lahko drugi naslov državnega prvaka v zgodovini kluba slavijo pred domačimi navijači.
Če so košarkarji Heliosa na obračunu v Domžalah v prvem polčasu nekoliko zaspali in nato v njem iskali vzroke za poraz, tokrat napake niso ponovili. Podobno kot na uvodu finala so v dvorani Tri lilije od začetnega sodnikovega meta zaigrali sila agresivno in s tem Laščane morda celo nekoliko presenetili. Pri slednjih je prvič v finalni seriji na parket stopil Jamar Abrams, ki od poškodbe mišice na drugi polfinalni tekmi proti Olimpiji v Stožicah ni igral. Američan je bil sprva še nekoliko nerazpoložen, a nato kmalu ujel ritem in pokazal, kako pomemben igralec je za trenerja Aleša Pipana. Z meti od daleč daje namreč novo dimenzijo igri Zlatoroga, ki pa je v napadu sila pogrešal najboljšega strelca iz uvodnih obračunov Miho Vašla (na prvi tekmi je dosegel 16, na drugi pa 20 točk). Trener Heliosa Jakša Vulić je tokratno strategijo očitno gradil ravno na ustavitvi štiriindvajsetletnega branilca, kar je gostom v prvih 20 minutah odlično uspevalo, saj ni dosegel niti točke. Obenem sta Hugh Robertson in Đorđe Lelić fizično premoč proti Vašlu odlično izkoriščala tudi v napadu, saj sta v drugem delu drugega polčasa s hrbtno igro brez večjih težav prihajala do lahkih košev.
Heliosu je v prvem polčasu vse teklo kot po maslu, a so se stvari na začetku drugega hitro spremenile. Dolžnika iz prvega polčasa, Goran Jurak in Vašl, sta na hitro dosegla po sedem in tri točke in kazalo je, da se razmerje moči na parketu preveša na stran gostiteljev. Tega košarkarji Heliosa niso dopustili, saj so se ekspresno znova odlepili od nasprotnika in še naprej nadzirali potek tekme. V 29. minuti je Robertson poskrbel za potezo finala, ko je v protinapadu po zgrešenem metu za tri točke Jana Močnika poletel skozi zrak in žogo dobesedno zatlačil v obroč. To je dalo gostom, pri katerih je sedem izjemno pomembnih točk pristavil tudi izkušeni Željko Zagorac, še dodaten zalet, in ko je Vašl pri minus enajst šest minut do konca ob metu povsem zgrešil obroč, je bilo jasno, da je za Zlatorog bitka izgubljena.
»Odigrali smo perfektno tekmo, verjetno našo najboljšo v vsej sezoni. Ne bi mogla priti v bolj primernem trenutku. Igralcem lahko zares samo čestitam, kot tudi našim navijačem, ki so nas bodrili vseh 40 minut. Vse, kar smo se dogovorili, smo tudi uresničili. Zaslužili smo si to zmago. Sedaj moramo biti pametni,« se je po tekmi smejalo Jakši Vuliću, ki se je moral nekajkrat vrniti k navijačem Heliosa in jim stiskati roke. Vsi skupaj se zavedajo, kakšna priložnost jih čaka jutri. »Nič še ni odločeno. Zlatorog je odlična ekipa. Dobro se moramo pripraviti in izkoristiti veliko priložnost. Zavedamo se namreč, da nas čaka izredno težko delo, v kolikor pride do pete tekme.« Prav na to pa po drugem zaporednem porazu v dvorani Tri lilije računa trener Zlatoroga Aleš Pipan. »Igrali smo tako, kot da bo zmaga prišla sama od sebe. Do takšnega pristopa v finalu ne sme priti. Znova moramo analizirati posamezne situacije, saj smo se na začetku drugega polčasa povsem približali Heliosu, pa nato storili ogromno napak na obeh straneh igrišča. V Domžalah pričakujem povsem drugačen obraz mojih igralcev.«
