Neuradno smo izvedeli, da ljubljanski policisti preverjajo okoli tisoč domnevno ponarejenih potrdil o vpisu, v ponarejanje pa naj bi bilo vpletenih prav toliko različnih ljudi. Če gre sklepati, da so vsi kupci, tako kot naš sogovornik, za potrdilo o vpisu odšteli slabih dvesto evrov, so prekupčevalci s ponarejenimi potrdili o vpisih samo lani zaslužili nekaj manj kot dvesto tisoč evrov.

Kriminalistična preiskava zajema le izobraževalne ustanove na območju Ljubljane, neuradno naj bi med njimi šlo za več ljubljanskih fakultet. Tisti, ki so ponarejena potrdila o vpisu uporabili – bodisi za delo prek študentske napotnice bodisi za zdravstveno zavarovanje –, pa v resnici na šole ali fakultete nikoli niso bili vpisani. Po naših informacijah naj bi mladi ponarejene listine v večini primerov uporabljali za študentsko delo, nekateri pa so z njimi celo uveljavljali brezplačno obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje.

Kriminalisti so že stopili v stik z izobraževalnimi ustanovami, ki se jih zgodba o ponarejanju potrdil o vpisu dotika. Kot smo razkrili v včerajšnjem Dnevniku, je bilo namreč še pred začetkom letošnjega šolskega leta mogoče kupiti ponarejeno potrdilo o vpisu, ki je vstopnica do študentske napotnice in s tem dela prek študentskega servisa.

V bodoče naj bi potrdila preverjali študentski servisi

Z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki ga vodi Maja Makovec Brenčič, so za Dnevnik potrdili, da so z zadevo seznanjeni in pri urejanju že sodelujejo s policijo. Prav tako so pripravili tudi zakonsko podlago, ki bo študentskim servisom v bodoče omogočala pridobivati podatke o statusih študentov in dijakov iz uradnih vpisnih evidenc. »Predloge obeh zakonov, ki bosta to omogočila, je vlada že poslala v proceduro v državni zbor. Pričakujemo, da bodo študentski servisi lahko začeli podatke preverjati že v prihajajočem študijskem letu,« so sporočili z ministrstva.

V Študentski organizaciji Slovenije so nad početjem mladih razočarani. »Tisti, ki ponarejajo ali kupujejo študentske oziroma dijaške statuse, škodijo ugledu celotne študentske skupnosti,« so prepričani v organizaciji. Obenem vse, ki se srečajo s ponarejenim potrdilom, pozivajo, naj vsak sum nemudoma prijavijo policiji. »Upamo, da bodo zadevo primerno preiskali in da bodo vpleteni primerno kaznovani – tako tisti, ki prodajajo ponarejene listine, kot tudi tisti, ki take dokumente kupujejo oziroma uporabljajo in si s tem protipravno pridobijo pravice, do katerih niso upravičeni,« so jasni v ŠOS.

ŠOS (še) nima pooblastil

Študentska organizacija Slovenije sicer nima pooblastil, da bi lahko preverjala pristnost potrdil o vpisu, izvaja pa javna pooblastila na področju subvencionirane študentske prehrane. »Na podlagi potrdila o vpisu, ki nam ga študent prinese, ga vpišemo v sistem, iz potrdila pa nikakor ne moremo sklepati o njegovi pristnosti,« pojasnjuje Jelena Štrbac Nemec iz Študentske organizacije Slovenije.

Podatke o vpisanih v sistem subvencionirane prehrane nato izmenjajo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije. »Tam na podlagi zavarovalne podlage v sistem zabeležijo, ali je študent upravičen do študentskih bonov. Če ni, ga iz sistema izpišemo, ne dobimo pa povratne informacije, zakaj nekomu boni ne pripadajo.«

Tudi ŠOS pa naj bi, podobno kot študentski servisi, prihodnje leto podatke izmenjeval tudi z uradnimi evidencami o vpisih, kjer so zabeleženi le študenti in dijaki z veljavnimi oziroma pristnimi statusi. »Trenutno z ministrstvom za izobraževanje pripravljamo dogovor. Ko bomo lahko podatke preverili v bazi evidenčnega in analitskega informacijskega sistema visokega šolstva, bomo lažje odkrili take primere, saj nekdo s ponarejenim potrdilom tja ne more biti vpisan,« je še pojasnila Štrbac-Nemčeva.

Mladi so v kršenje zakona prisiljeni

Ponarejanje študentskih in dijaških statusov pa po mnenju več naših sogovornikov ne kaže zgolj na »pokvarjenost« slovenske mladine, temveč na odprte rane sistema. »Mladi bi dandanes naredili praktično vse, da bi lahko delali in se nekako preživeli. Žalostno in popolnoma sporno pa je, da jih delodajalci, država in trg dela silijo celo v to, da kršijo zakon,« je prepričana Tea Jarc iz Sindikata Mladi plus.

Ker so mladi brez študentske napotnice na trgu dela popolnoma nekonkurenčni, naše sogovornice niti ne čudi dejstvo, da so pripravljeni stopiti tudi onkraj zakona. »Na neki način sem lahko razumevajoča, saj se zelo dobro zavedam njihove problematike in trenutnega stanja na trgu dela, a žal tudi to ne opravičuje kršenja zakonodaje in ponarejanja dokumentov,« razočarano pove Jarčeva in doda, da bi bolj kot mlade morali obsojati delodajalce, ki od njih tako početje terjajo, in državo, ki take anomalije dopušča. »Mladi so naredili vse, kar se je od njih pričakovalo – bili so pridni v šoli, šli študirat v upanju, da bodo imeli svetlo prihodnost, da bodo lahko delali, delodajalci pa od njih pričakujejo, da so fleksibilni in da – imajo študentsko napotnico.«