»Potem ko smo si na univerzi dolga leta prizadevali, da se sistem glavarine ukine, saj je v direktnem nasprotju s prizadevanji za dvig kakovosti študija – to je vlada leta 2011 tudi uvidela –, se s to uredbo spet vračamo v preživet in dolgoročno škodljiv model,« je ogorčena dekanka na ljubljanski filozofski fakulteti dr. Branka Kalenić Ramšak.
Prednost ima znova kvantiteta
Ministrstvo bo s predlagano uredbo o javnem financiranju visokošolskih zavodov, ki med ključna merila spet uvršča število študentov in diplomantov, po mnenju naših sogovornikov izničilo vse, kar so fakultete naredile za razvoj kakovosti s tem, da so zmanjševale število razpisanih mest, uvajale manjše skupine, v katerih je mogoče s študenti bolje delati, in zaostrovale kakovostne kriterije. »Če bo ta uredba sprejeta, bodo spet v prednosti fakultete, ki bodo razpisale čim več prostih mest za prvi letnik, ne glede na to, koliko sprejetih študentov bo prag fakultete sploh prestopilo. Model glavarine poleg tega spodbuja fakultete, da z zniževanjem kriterijev dosežejo čim večjo prehodnost v višji letnik,« ugotavlja dekanka FF. Na sporna merila, ki ne sledijo »prioritetnim ciljem« povečevanja kakovosti in konkurenčnosti, je ministrstvo opozorila tudi ljubljanska univerza, ki število razpisanih mest znižuje že od leta 2011, tudi po zaslugi demografije.
Prodekan FF dr. Martin Germ poudarja, da je bila tendenca krčenja vpisnih mest zadnjih pet let državna strategija. »Znano je, da smo v Sloveniji po deležu mladih, ki gredo študirat, pri vrhu Evrope. A to ne velja tudi za število diplomantov, kar kaže, da je študij pri nas v veliki meri socialni korektiv. Prav zato smo se na fakultetah z različnimi ukrepi zelo trudili, da bi študirali le tisti, ki želijo resno študirati. Sporna uredba zdaj to strategijo postavlja na glavo.«
Uredbo sprejeli, da bi lahko izplačali več
Na ministrstvu za izobraževanje zatrjujejo, da so omenjeno uredbo morali pripraviti, in sicer zato, ker po zdaj veljavni uredbi sredstev za študijsko dejavnost zavodom ne bi mogli izplačati v višini, ki bi presegala realno rast BDP. Prav to pa zahteva predvidena rast stroškov dela zaradi sprostitve napredovanj. Ironija je v tem, da bodo nekateri zavodi prav zaradi te uredbe dobili manj denarja. FF, ki zdaj dobi okoli 18 milijonov javnih sredstev, bo po neuradnih ocenah ob milijon evrov.
Po uredbi, ki je že prestala (zelo kratko) javno razpravo, a je ministrstvo še ni poslalo v medresorsko usklajevanje, se bodo sredstva za študijsko dejavnost posameznemu zavodu lahko znižala največ za deset odstotkov glede na lansko leto, zvišala pa največ za 15 odstotkov. Na naše vprašanje, ali bodo uredbo glede na pripombe visokošolskih deležnikov popravili, so nam odgovorili, da bo ministrstvo »najverjetneje predlagalo nekaj sprememb, predvsem v smislu zmanjšanja največjega odstotka zmanjševanja sredstev«.
»Princip glavarin je princip šolnin«
Vodstvo FF se ob tem boji, da se bodo znova okrepili pritiski na fakultete, naj se »znebijo« programov, v katere se vpiše le peščica študentov oziroma so »nerentabilni«, pa četudi gre za programe, ki so v nacionalnem interesu. Germ kot primer navaja klasično filologijo, ki je bila že nekajkrat omenjena kot »nepotreben« študij, saj da bi se strokovnjaki za to področje lahko izobrazili tudi v tujini. »Tisti, ki to predlagajo,« pravi, »dokazujejo svojo ozkost. Brez znanja klasičnih jezikov ni mogoče študirati ne umetnostne zgodovine ne filozofije in ne razumeti Evrope. Mladi, ki jih bomo poslali na tuje univerze, bodo morda tam tudi ostali. Počasi se bo izgubljalo tudi zavedanje, kako pomembna je ta stroka, izgubljati se bo začel del kulturne identitete naroda.«
Po mnenju predsednika Visokošolskega sindikata Slovenije Marka Marinčiča je princip glavarin princip šolnin. »V vladi bi očitno radi izračunali šolnine za redni študij: ceno izvedbe programa skupaj z materialnimi stroški in stroški amortizacije bi delili s številom študentov. Iz tega avtomatično sledi, da se primanjkljaj črpa iz šolnin, to pa pomeni zmanjševanje rednih vpisnih mest in vedno večjo odvisnost od izrednega študija. Marsikateri program sploh ne bi bil rentabilen. Na vrhu seznama so umetniške akademije.«
