Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) bo danes na 14. forumu obrti in podjetništva na Bledu predsedniku vlade, ministrom in drugim vidnim političnim predstavnikom predstavila zahteve slovenske obrti in podjetništva, ki naj bi bile uresničene še v letošnjem letu.
Kot najpomembnejšo zahtevo izpostavljajo razbremenitev stroškov dela s spremenjeno dohodninsko lestvico, ki pa ne bi zajela le »najproduktivnejših zaposlenih, kot načrtuje finančno ministrstvo, pač pa vse zavezance. »Lestvica za dohodnino vsebuje primerljive stopnje obdavčitve z drugimi državami EU, vendar so dohodninski razredi občutno prenizki. Medtem ko imajo nekatere druge države članice ničelno dohodninsko stopnjo tudi za dohodke do 10.000 evrov, je v Sloveniji najnižja dohodninska stopnja, ki zajema dohodke do zneska 8021 evrov obdavčena s 16 odstotki,« pravijo na OZS. Zato predlagajo uvedbo več dohodninskih razredov in dvig njihovih mejnih pragov.
Delovna zakonodaja je za OZS preveč toga
Zahteve slovenske obrti in podjetništva se tudi tokrat niso mogle izogniti prenovi delovne zakonodaje, ki je po njihovi oceni še vedno preveč toga. Med svojimi predlogi izpostavljajo odpoved pogodbe o zaposlitvi brez navedbe razloga, še naprej se zavzemajo tudi za odpravo dodatka na skupno delovno dobo, izvzem plačanega odmora za malico in spremembe pri povračilu prevoza na delo.
Pri bolniških odsotnostih bi nadomestilo plače v breme delodajalca skrajšali s 30 na deset delovnih dni, črtali bi pravice do odpravnine ob upokojitvi, zastaralni rok terjatev iz delovnega razmerja pa podaljšali na dve leti. Med ključnimi zahtevami je tudi odprava neomejeno visokih regresnih zahtevkov ob povračilu škode delodajalcev v primeru nesreče pri delu.
Obrtniki za ponovno uvedbo vajeništva
Obrtniki že vrsto let zahtevajo učinkovitejši sistem poklicnega izobraževanja in ponovno uvedbo vajeništva. Med pomembnejše letošnje zahteve znova sodijo tudi učinkovitejši izvršilni postopki in zagotovitev poplačila vseh izvajalcev v celotni verigi javnih naročil.
V OZS so nezadovoljni tudi zaradi nove metodologije za izračunavanja omrežnin, ki za obračun stroškov ne upošteva dejanske količine porabljene vode, ampak zmogljivost vodovodnega priključka. To po njihovi oceni obrtnikom in podjetnikom povzroča tudi do 5-krat višje stroške.
Med ključnimi letošnjimi zahtevami izpostavljajo še sprejem zaščitnega zakona za nosilce domače in umetnostne obrti, vključitev OZS med ustanove podpornega podjetniškega okolja in plačevanje nadomestila za avtorske pravice za vse kolektivne organizacije (SAZAS, ZAMP in IPF) po skupni položnici.
Lani realizirana le dva odstotka zahtev
Rezultati realizacije zahtev obrti in podjetništva sicer niso niti najmanj spodbudni. Od 106 lanskih zahtev je namreč vlada do konca leta 2015 uspela realizirati le dva odstotka, delno realizirati šest odstotkov zahtev, pet odstotkov je v postopku reševanja, kar 87 odstotkov zahtev OZS pa je ostalo nerealiziranih.
