Kombinacija 0-4-2-2-1-1 sicer ne odpira sefa z dragocenostmi, skrbi pa za to, da na cestah vlada red in je nesreč manj. Vsaj v teoriji. Lastnikom osebnih vozil namreč veleva, kdaj morajo opraviti tehnični pregled, in sicer prvič štiri leta po prvi registraciji, nato na vsaki dve leti, ko štirikolesnik dopolni osem let, pa vsako leto. Marsikatero vozilo na cesti je na videz dobro ohranjeno, pri tehničnem pregledu pa se odkrije tolikšna iztrošenost delov, da vozilo ne bi smelo na cesto, saj ogroža udeležence v prometu.
Da je tehnična brezhibnost vozila še kako pomembna, bi se morali zavedati vsi lastniki. Kaj vse se na primer lahko zgodi, če denimo zavore ali krmilni mehanizem ne deluje pravilno...
Odkrijejo napako, toda o njej ne obvestijo stranke
V Sloveniji imamo več kot 90 pooblaščenih delavnic za opravljanje tehničnih pregledov, kar je glede na število registriranih vozil, ki jih je 1,4 milijona, po mnenju stroke občutno preveč. Država je po letu 2000 začela tehnične preglede obravnavati kot administrativno oviro, izvajanje pregledov pa kot tržno dejavnost. Število lokacij se je tako podvojilo, zaradi zmanjšanja obvezne frekvence je padlo število izvedenih pregledov, za nameček pa nadzor nad izvajanjem ni bil ustrezen. Posledica? »Dogaja se, da serviser odkrije napako, a o njej ne obvesti lastnika vozila, saj se boji, da bi tako izgubil stranko. Žal tudi pri tehničnih pregledih vlada vojna popustov. Namesto da bi imeli v vsaki regiji vnaprej določeno število pooblaščenih delavnic, vlada pravi kaos. Poznali smo primer s štajerskega konca, kjer sta bili dve pooblaščeni delavnici v sosednjih stavbah,« nam je razkril strokovnjak, ki pa je želel ostati neimenovan.
Da se težava vleče že leta, pritrjuje tudi Andrej Brglez, inštruktor varne vožnje, ki del problema vidi tudi v tem, da je na ravni inšpektorjev in nadzornikov tehničnih pregledov vedno primanjkovalo ljudi, zato nadzor avtomobilov ni kakovosten. »Mnogi se obsežnosti problema sploh ne zavedajo. V Slovenijo pride vsako leto nekaj 10.000 rabljenih avtomobilov, od tega jih je vsaj 80 odstotkov s prevrtenimi kilometri, so slabo popravljeni in vzdrževani, v kombinaciji s slabimi plačami Slovencev in slabo vzdrževanimi cestami pa se mora prižgati luč za alarm. Za nameček na tehničnih pregledih svoje delo opravljajo malomarno. To je rakava rana, ki se vleče že deset let, prav nič pa se ne spremeni, saj se vsi izgovarjajo, da ni denarja in inšpektorjev, zato se zgodba pri tem konča. K temu je treba dodati še vzorce, ki so del našega naroda: vedno pravimo, češ saj bo moj kolega to uredil ali pa poznam nekoga, ki ti bo pomagal. Iz izkušenj vem, da na naših cestah vozi veliko avtomobilov, kupljenih za 1000 evrov, ki se v sili niso sposobni varno ustaviti, saj so razjahani, a kaj, ko imajo uradno opravljen tehnični pregled. Obstaja velika nevarnost, da bo v prihodnje na slovenskih cestah nesreč še več, saj so avtomobili stari in tehnično nepopolni, ceste pa slabe. Imamo tempirano bombo.«
Ogromne pomanjkljivosti pri opravljanju tehničnih pregledov
Že pred dobrimi štirimi leti je raziskava 24 ponudnikov tehničnih pregledov pokazala mnoge pomanjkljivosti, niti v eni servisni delavnici pa niso odkrili vseh okvar. Še več: najboljši jih je izmed 13 odkril devet, najslabši celo nobene. Kar je razlog več, da bi nadzor moral biti pogostejši in temeljitejši. »Inšpekcija za cestni promet je v letu 2015 izvedla 46 pregledov organizacij, ki izvajajo tehnične preglede. Pri tem je bilo izrečenih 28 prekrškovnih sankcij zaradi kršitve predpisov in izrečenih 17 upravnih ukrepov za odpravo nepravilnosti,« so nam sporočili z Inšpektorata RS za infrastrukturo, katerega del je tudi inšpekcija za cestni promet, v kateri deluje 23 inšpektorjev, ki med drugim izvajajo nadzore, povezane s tehničnimi pregledi. Policija je lani v povezavi s tehnično brezhibnostjo vozil odkrila 1261 hujših kršitev (pnevmatike, krmilni in zavorni mehanizem...) in 6615 drugih kršitev (oprema, stekla, svetila...). V prometnih nesrečah pa je bilo hujših kršitev 75, drugih 22.
Rdeča luč vsakemu petemu vozilu
Statistika tehničnih pregledov, ki so nam jo zaupali pri Avto-moto zvezi Slovenije, sicer pravi, da rdečo luč prižgejo vsakemu petemu lastniku, 10 odstotkov vozil je pogojno brezhibnih in mora lastnik odpraviti pomanjkljivosti v roku 15 dni, med preostalih 10 odstotkov pa sodijo vozila, ki so zavrnjena zaradi napake ali kritične napake. Je pa seveda na mestu vprašanje, koliko bi jih šele padlo na pregledu, če bi na vseh pooblaščenih servisih svoje delo opravljali še bolj natančno. In kaj na področju tehničnih pregledov storiti, da bi na cestah vozili zgolj tehnično popolni avtomobili? Po besedah Francija Zajca, vodje kontrolnega organa za skladnost vozil pri AMZS, se na trgu za pridobivanje strank vedno bolj uporabljajo načini za pospeševanje prodaje storitev, kot so različni popusti, kuponi, nagradne igre in vseživljenjsko brezplačno opravljanje tehničnega pregleda, kar v javnosti zmanjšuje percepcijo posameznika o storitvi tehničnega pregleda, ki ga ima ta pri zagotavljanju varnosti v cestnem prometu. »Številni lastniki zavoljo tega dojemajo tehnični pregled zgolj kot običajno komercialno storitev, kjer je poudarek na ceneje, hitreje, enostavneje. Zato bi bilo treba omejiti število pooblaščenih organizacij za tehnične preglede glede na število registriranih vozil na določenem območju. Podoben način uravnavanja države poznamo pri notariatu.«
Toda tudi redni tehnični pregled in vzdrževanje vozila ne zagotavljata stalne tehnične brezhibnosti v času uporabe do naslednjega pregleda. »V prometu so namreč vozila z na primer močno obrabljenimi ali starimi pnevmatikami, ki pa še ustrezajo zakonskim normativom, vendar se bodo pri vožnji na mokrem vozišču obnašale drugače kot nove,« pa je opozoril Boštjan Smolej iz sektorja prometne policije.
