Vtisi se po presenečenju Heliosa proti Zlatorogu na prvi tekmi finala državnega prvenstva se niso še dobro polegli, že je na sporedu drugi obračun. Tokrat bo v vlogi gostitelja Helios, ki ima pred domačimi navijači sijajno priložnost, da se močno približa naslovu državnega prvaka. Ob bučni podpori navijačev v dvorani Komunalnega centra in dejstvu, da so v njej Laščane na obeh obračunih v letošnji sezoni brez večjih težav premagali, vloga rahlega favorita tokrat pripada Domžalčanom. Kljub manjši evforiji po nedeljski zmagi trener Jakša Vulić umirja strasti in podobno kot Aleš Pipan poudarja, da je še vse odprto.
Napake se ne bodo ponovile
Čeprav so Laščani po porazu na prvi finalni tekmi doživeli manjši šok, se to po njej pri igralcih in trenerju Pipanu ni poznalo. V izjavah so še naprej delovali samozavestno in odločno, kot da so bili tudi na takšen scenarij vnaprej izredno dobro pripravljeni. »Helios je igral konstantno dobro, na drugi strani pa smo mi imeli preveč oscilacij v obrambi, slabo kontrolirali skok in pustili preveč prostora za Marjana Čakaruna, ki nas je za to kaznoval. Na drugi tekmi se to ne bo ponovilo,« je mirno in preudarno razlagal Goran Jurak, za katerega se so to tudi spodobi, saj je z 39 leti daleč najbolj izkušen posameznik svojega moštva. V kolikor bodo želeli Laščani danes ugnati Helios in si znova priboriti prednost domačega terena, bo moral tudi Jurak prikazati boljšo predstavo kot v nedeljo, ko je trener Pipan na parketu pogrešal njegov večji doprinos.
A Jurak še zdaleč ni bil edini, ki na prvi tekmi ni pokazal pravega obraza. Danijel Vujasinović je sicer kljub pritiskom Jana Močnika dobro vodil soigralce na parketu, a bil premalo nevaren za koš. Dejan Jeftić je bil večji del tekme odrezan od dogajanja, večji doprinos pa Pipan zagotovo pričakuje tudi od Nejca Bariča in Jakoba Čebaška. Soigralce je s klopi za rezervne igralce zaradi poškodbe mišice drugo tekmo zapored spremljal eden najboljših posameznikov Zlatoroga Jamar Abrams, za katerega se še ne ve, ali bo lahko zaigral na drugem obračunu. »Časa za spremembe in pripravo ni bilo veliko. Dobro smo analizirali prvo tekmo in se pripravili, da Heliosu vrnemo milo za drago. Nasprotnik je v nedeljo igral tako, kot smo pričakovali, s slabšo predstavo so me presenetili le moji fantje. Finale nikakor ni odločen, saj se igra na tri zmage. Do naslova prvaka se bo igralo še dosti košarke,« je bil jasen Aleš Pipan.
Eden se vrne, drugi poškoduje
Kako težko pot so imeli košarkarji Heliosa do finala, smo v zadnjem času že večkrat pisali. Poškodbe in spremembe v klubski upravi bi trener Jakša Vulić pogostokrat lahko izkoristil kot izgovore, a mu to ni padlo niti na kraj pameti. Raje se je zakopal v delo in svojim igralcem vcepil garaško mentaliteto, kjer ni popuščanja niti za ped igrišča. Še najbolj se to vidi v obrambi in pri skoku, kjer vseh pet igralcev Heliosa na parketu zaradi pomanjkanja centimetrov odločno krene na skok in pri tem ne pozabi na zapiranje nasprotnikov. V tem pogledu bi se lahko od Domžalčanov marsikaj naučili pri ljubljanski Olimpiji, kjer je v letošnji sezoni zaradi premehkega pristopa najbolj šepal ravno skok. »Od sebe dajemo 110 odstotkov. Borimo se na vso moč in smo za to tudi nagrajeni. Lahko ste prepričani, da ne bomo popuščali niti na drugi tekmi. Prav nam je prišlo tudi dejstvo, da so se po poškodbah vrnili Korošec, Gorjanc in Zagorac. Zadnja sta razširila rotacijo, kar nam je pomagalo, saj smo preostali zadnje tekme igrali konstantno po okoli 37 minut,« pravi Marjan Čakarun, ki kljub zgolj 204 centimetrom v vlogi centra bije trd boj pod obema obročema.
»Sedaj bo ključnega pomena regeneracija. V nedeljo smo ponovili napako s tretje tekme proti Krki, ko smo imeli zmago že praktično v žepu, pa nato storili preveč napak in nasprotniku dovolili, da se je vrnil v igro,« se je na prvo tekmo ozrl Jakša Vulić, ki od svojih igralcev na parketu zahteva agresiven pristop in boj do zadnjega atoma moči. Kljub temu ga ne skrbi, da bi ob manjšem številu igralcev v rotaciji njegovim igralcem do konca finalne serije pošle moči. »Smo v izredni fizični pripravljenosti. Vrnili so se tudi nekateri poškodovani igralci, tako da smo lažje zadihali. Smo pa, kot kaže, znova izgubili Jureta Močnika, ki je obnovil poškodbo mečne mišice. Vidite, kako to gre – eden se vrne, drugi poškoduje. In smo na koncu vedno na istem,« je nekoliko v smehu pripomnil Vulić, ki se že veseli vzdušja v dvorani Komunalnega centra.
