Državni izpitni center je teden dni po nacionalnem preverjanju znanja razveljavil del izpita iz matematike za šestošolce, je včeraj poročala Televizija Slovenija. Razlog: ena izmed nalog naj ne bi bila v skladu z učnim načrtom. Sestavljalci preizkusa so se med pripravo testa zmotili pri uporabi znaka za množenje. V izpitu so namreč zapisali znak x, ki ga osnovnošolci kot simbol za množenje spoznajo šele v osmem razredu, do takrat pa uporabljajo piko. Število vseh možnih točk na izpitu naj bi se zato znižalo: točk sporne naloge ne bodo upoštevali pri nikomer – tudi pri tistih ne, ki so nalogo rešili pravilno.
»Žal do napak v izpitnem gradivu pride. Včasih se zgodi, tako kot v tem primeru, da napaka vpliva na točkovanje,« je za TV Slovenija povedal direktor izpitnega centra Darko Zupanc. Zakaj je do napake prišlo, kdo nosi odgovornost, kako bodo kaznovali sestavljalce izpita in vrsto podobnih vprašanj smo včeraj naslovili na državni izpitni center, a nam do zaključka redakcije nanje niso odgovorili. Iz lanskega letnega poročila državnega izpitnega centra sicer izhaja, da so za avtorske honorarje za pripravo preizkusov znanja namenili 35.000 evrov, kar je slabih sedem tisoč več kot leto prej, za plačilo dela 18 komisij pa dobrih 170.000 evrov.
Malo morje pomanjkljivosti
Na ministrstvu za izobraževanje in šport so nam zatrdili, da z zadevo, čeprav sta od razveljavitve dela izpita minila že slaba dva tedna, sploh še niso (uradno) seznanjeni. »Ta trenutek težko podam celovit vsebinski komentar na to temo, pričakujem pa zelo izčrpno poročilo republiškega izpitnega centra,« je na Dnevnikovo vprašanje odgovorila ministrica Maja Makovec Brenčič.
Ministrstvo pa ni bilo edino, ki ga državni izpitni center o razveljavitvi dela izpita ni obvestil. Gregor Pečan, ravnatelj OŠ Janka Modra Dol pri Ljubljani in predsednik združenja osnovnošolskih ravnateljev, pravi, da na šolah o tej zadevi niso dobili nobenega uradnega obvestila od državnega izpitnega centra. Le učitelji ocenjevalci so dobili navodila, naj določenih nalog v matematičnem preizkusu za šestošolce ne ocenijo.
Poleg takih napak, kot se je zgodila letos, so po Pečanovih besedah nekateri učitelji opozorili tudi na druge pomanjkljivosti – snovi v preizkusu iz angleščine sploh ni v učnem načrtu, pri fiziki pa naj bi snov iz preizkusov po učnem načrtu obravnavali šele konec maja. Kar nekaj naših sogovornikov – ravnateljev – dodaja, da gre skoraj vsako leto kaj narobe. Pred nekaj leti je bilo na primer povprečje pri angleščini le 48-odstotno. »Če bi v šoli pri testu imeli takšno povprečje, bi nad nas takoj poslali inšpekcijo,« se je pridušal eden od ravnateljev.
Obetajo se spremembe
Strokovnjaki že dlje časa opozarjajo, da je treba sistem NPZ v osnovnih šolah prevetriti. Trenutno velja, da so dosežki na nacionalnem preverjanju znanja informativne narave, kar pomeni, da ne vplivajo niti na končni uspeh učencev niti na vpis v srednje šole, prav tako niso vpisani v spričevalo.
Ministrica Makovec-Brenčičeva je sicer že ob imenovanju napovedala, da si bo tudi za slednje vzela čas. Na ministrstvu so za zdaj ustanovili delovno skupino, ki naj bi zagrizla v kislo jabolko. Čeprav uradnih predlogov sprememb še niso predstavili, naj bi se neuradno nagibali k opciji, da bi v prihodnje preizkuse ocenili, oceno pa vpisali v spričevala. Poleg tega razmišljajo tudi o tem, da bi nacionalno preverjanje znanja učenci znova pisali ob koncu prvega triletja devetletke.
Komentara 16
