»O tem se ne bom izrekel,« je bil kratek Borut Jamnik, predsednik uprave Modre zavarovalnice. Želeli smo preveriti, ali bo ta finančna ustanova v lasti države s svojimi sredstvi res sodelovala pri ustanavljanju sklada, ki se bo ukvarjal z naložbami v slaba posojila bank.
Po informacijah več virov se namreč predstavniki luksemburškega sklada York, med njimi tudi Aly Patel, ki se je po dostopnih podatkih kot investicijski analitik Yorku pridružil pred letom dni, pogovarjajo z različnimi slovenskimi finančnimi ustanovami, tudi nekaterimi pokojninskimi družbami, da bi se jim pridružili pri nakupih slabih bančnih posojil. Sklad naj bi bil težak sto milijonov evrov, polovico bi zagotovil York, preostanek pa slovenski vlagatelji. Ob pogovorih z njimi so predstavniki Yorka zatrdili, da bosta s sredstvi pri tem projektu sodelovala tudi Modra zavarovalnica in Zavarovalnica Triglav. »Odprti smo tudi za razne alternativne oblike naložb, vendar le v primeru, da izpolnjujejo kriterije naše naložbene politike. Ena od možnosti je tudi trg NPL (angl. non-performing loans, op. p.), ki ga omenjate in o katerem smo seznanjeni,« so nam na vprašanje, ali res vstopajo na trg slabih posojil, odgovorili v Zavarovalnici Triglav, ki jo vodi Andrej Slapar. Poudarjajo, da ta ali druge oblike alternativnih naložb vsekakor ne bi predstavljale pomembnejšega deleža v portfelju Skupine Triglav.
Slaba posojila so tvegana naložba
Ali so nakupi slabih terjatev dober posel oziroma ali je primerno, da se na primer pokojninski sklad odloči za naložbe v slaba bančna posojila? »Slaba posojila so zgodovinsko gledano eden od donosnejših segmentov skladov zasebnega kapitala, vendar pa je to povezano tudi z višjim tveganjem in dejstvom, da je segment precej cikličen oziroma se večje priložnosti ter diskonti pojavljajo predvsem v času kriz. V takih trenutkih morajo zato vlagatelji imeti na razpolago precejšnje količine denarja, saj na primer banke prodajajo večje pakete terjatev, diskonti so višji, porazdelitev tveganja boljša, s tem pa bolj do izraza pride statistika,« ocenjuje Matej Šimnic, analitik v družbi Alta Invest. Zaradi velikosti in pravil zajamčene donosnosti so slovenski pokojninski skladi po njegovem mnenju zelo omejeni že pri vlaganju v delnice in nepremičnine, še bolj pa v alternativne naložbe, kot so slaba posojila. »Obenem je to tudi segment, kjer je potrebnega precej specifičnega znanja in fleksibilnosti, hkrati pa je lahko tudi precej 'umazanega dela', od katerega se želijo ograditi že same banke, lahko pa škoduje tudi ugledu pokojninskih skladov, zavarovalnic in podobno,« še opozarja Šimnic.
Donos in varnost ne gresta skupaj
»Pokojninske družbe imamo precej omejeno naložbeno politiko, še posebno na skladu, ki mora zagotavljati zajamčeni donos. Sklad z NPL spada med tvegane naložbe, temu primerna je lahko tudi izpostavljenost v takšnem skladu. V Sloveniji se je šele vzpostavila zakonodaja, ki omogoča oblikovanje alternativnih skladov, prakse še ni, je pa kar nekaj projektov v teku,« pa pravi Karmen Dietner, predsednica uprave Pokojninske družbe A. Poudarja, da donos in varnost običajno ne gresta skupaj. »Zato se moramo kot upravljalec pokojninskega sklada z zajamčenim donosom dostikrat zadovoljiti z nižjim donosom, ker je obvladovanje tveganj na prvem mestu. Najvarnejše so seveda obveznice z visoko bonitetno oceno, žal pa ne prinašajo več zadostnega donosa za zagotavljanje garantiranega donosa, zato smo se odločili, da del sredstev investiramo tudi v stabilne in donosne nepremičnine,« dodaja Dietnerjeva, ki se je nedavno tako odločila za 10-milijonsko naložbo v eno od ljubljanskih garažnih hiš in jo prvotnemu lastniku nato dala v najem za deset let. Naložba ima predviden 8-odstotni dolgoročni donos. Pokojninski skladi so sicer v zadnjih letih dosegali različne donose, Modra zavarovalnica, ki upravlja tudi denar, ki ga država vplačuje za dodatno pokojninsko zavarovanje javnih uslužbencev, po nekaterih izračunih podpovprečne. V tem trenutku pa ima po dostopnih podatkih sicer v primerjavi z drugimi pokojninskimi družbami nekajkrat večji delež naložb v delnice in sklade.
Na trgu so bili doslej dejavni predvsem tujci
Kot smo že pisali, je v Sloveniji trenutno naprodaj za okoli 1,3 milijarde evrov paketov slabih posojil. Največji paket prodaja NLB. Slovenija in Hrvaška bosta sicer letos po napovedih poznavalcev trga slabih posojil v regiji v središču pozornosti kupcev. Banke imajo namreč osmo leto po izbruhu krize v bilancah nadpovprečno velik delež slabih posojil, zaradi zagotavljanja višje donosnosti kapitala pa so bolj pripravljene na (raz)prodaje.
Kako uspešno so nalagali denar
lastni izračuni
PODATKI
Januar 2003–marec 2016
povprečje
donos v %
87,28
80,40
73,47
69,15
68,90
67,04
62,58
60,98
54,62
51,13
*KVPS – krovni pokojninski sklad SODPZ – Sklad obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja
