Pojavnost kožnega raka melanoma pri nas še vedno narašča, vendar večina ljudi pride k zdravniku pravočasno, ko rakavo tvorbo lahko kirurško odstranijo. Dermatologi menijo, da je to posledica desetletnega ozaveščanja ljudi o pomenu samopregledovanja telesnih znamenj in promocije zaščite pred soncem, saj je izpostavljenost soncu najpomembnejši vzrok za nastanek te vrste raka.
Melanom je maligni tumor kožnih celic melanocitov. Melanociti se na nekaterih delih kože brez posebnega razloga razmnožijo. Če se to množenje celic ustavi, nastane melanocitni nevus, ki mu v ljudski govorici rečemo materino znamenje. Če pa se rast celic ne ustavi, nastane melanom. Sčasoma se rakave celice začnejo širiti tudi po telesu in ubijejo človeka, je pojasnil asist. Borut Žgavec. Celice k razmnoževanju lahko silijo dedna nagnjenost pa tudi sončni žarki. Ti so namreč dovolj močni, da poškodujejo dedni material v melanocitih.
Obolevnost še vedno narašča
Obolevnost za melanomom še vedno narašča in število bolnikov se podvoji na pet do deset let, ne pa tudi umrljivost zaradi melanoma, saj bolniki danes k zdravniku pridejo prej in jih ozdravijo z operativno odstranitvijo rakave tvorbe.
»Če so ljudje pred desetletjem prišli k zdravniku, ko je melanom segal že 3 mm globoko v kožo, danes v povprečju pridejo, ko je melanom globok manj kot 1 mm,« je boljšo ozaveščenost ljudi pohvalila prof. dr. Janja Ocvirk z Onkološkega inštituta Ljubljana. Tudi bolnikom, ki pridejo z melanomom v napredovalem stanju, lahko danes z novimi zdravili bolje pomagajo: polovica melanomov ima posebno mutacijo, na katero lahko vplivajo z novim zdravilom, od letos pa je na voljo tudi imunoterapevtsko zdravljenje.
Sončni žarki škodijo na dolgi rok
Kot smo omenili, lahko na nastanek melanoma vplivamo tudi sami s čezmernim izpostavljanjem soncu, še posebno poleti, ko je moč sončnih žarkov velika. Rdečino na koži povzročijo sončni žarki že po 15 minutah izpostavljenosti, pri petkratni taki izpostavljenosti pa energija sončnih žarkov že pušča sledi na genskem materialu. Takojšnja posledica delovanja sončnih žarkov je opečena koža, poškodbe na genskem materialu pa se pokažejo šele čez 15, 20 let, ko zbolimo za melanomom, svari doc. dr. Larisa Stojanović.
Zato se je pred sončnimi žarki treba zaščititi. Najbolje je, da se soncu sploh ne izpostavljamo, še posebno sredi dneva, ko so sončni žarki najmočnejši. Delo na prostem zato opravite zgodaj zjutraj ali pozno popoldne, če pa že greste na sonce, se zaščitite z oblačili, pokrivalom, izpostavljeno kožo pa namažite z zaščitnim sredstvom. Ni treba posebej poudarjati, da je na enak način treba zaščititi tudi otroke. Zanimivo je, da večina staršev pomisli, da je pred soncem treba zaščititi otroke, ne pa tudi sebe, je še vedno slabo ozaveščenost glede sončenja opisala dermatologinja asist. Aleksandra Dugonik, predsednica Združenja slovenskih dermatovenerologov. Še posebno slabo nasvete o zaščiti pred žarki upoštevajo moški.
»Ne propagiramo vampirskega sloga življenja, da ljudje sploh ne bi smeli na sonce. Problem je, ker so ljudje preveč na soncu in se mnogi tega ne zavedajo,« je opozoril Borut Žgavec, saj nas sonce opeče tudi na sprehodu, pri delu na vrtu, kolesarjenju. »Tudi če bomo upoštevali vse nasvete o zaščiti, bomo konec poletja porjaveli in dobili dovolj žarkov za tvorbo vitamina D,« je razložil.
Krema naj bo »klic v sili«
Kožo, ki je ne moremo prekriti z oblačili, namažemo z zaščitnimi sredstvi, ki podaljšajo čas do poškodbe kože. Na njih je označen zaščitni faktor, ki pove, kako dolgo smo lahko na soncu in nas ne bo opeklo: faktor 20, na primer, pomeni 15 minut krat 20, torej 300 minut (ali pet ur).
»Vendar naj bo krema le 'klic v sili', ko se ne moremo obleči ali ne moremo v senco. Še posebno dobro namažimo obraz, vrat, nos, uhlje in roke,« pravi Stojanovićeva. Znojenje in kopanje kremo odstranjujeta s kože. Vedeti je treba tudi to, da SPF zaščiti pred UVB-žarki (ti povzročajo porjavitev kože), ne pa tudi pred UVA-žarki (ti povzročajo staranje kože). Za sintezo vitamina D so potrebni UVB-žarki, ki jih je največ med 10. in 14. uro. Da telo proizvede dovolj vitamina D, je dovolj že pet minut na soncu v tem času. Vitamina D tudi ne moremo proizvajati na zalogo.
Na prodajnih policah so na voljo zaščitna sredstva za različne tipe kože. Razlike med njimi – ali gre za kremo, olje in drugo – ni. Zaščitna sredstva običajno vsebujejo kombinacijo mineralnih filtrov, ki žarke odbijajo, ter kemijskih filtrov, ki žarke absorbirajo. Mineralni delci ne prehajajo v kožo, a se z nje z znojem in vodo spirajo. Zasnovali so tudi že mineralne nanodelce, ki lahko prodirajo v kožo, a za zdaj ni podatkov, da bi bilo to škodljivo, je pojasnil Žgavec. Kemijski filtri se vpijajo v povrhnjico kože in se z nje ne spirajo. Ljudje, ki v strahu pred prodiranjem kreme v telo prisegajo na naravna sredstva, pa morajo vedeti, da šentjanževo, oljčno, orehovo in druga olja ne omogočajo zaščite pred soncem.
