Novela zakona o visokem šolstvu, ki so jo kot dovolj dober kompromis potrdili tudi predstavniki študentske organizacije, prinaša pomembne spodbude za razvoj visokega šolstva, je prepričana ministrica Maja Makovec Brenčič. Po njenem mnenju sta ključni spremembi prehod na institucionalno akreditacijo fakultet in drugih zavodov, kar naj bi omogočilo hitrejše spreminjanje študijskih programov, ter predvidljivo in stabilno financiranje. Kot je znano, naj bi do leta 2020 delež BDP za visoko šolstvo po tej noveli s sedanjih 0,7 odstotka BDP dvignili na 1 odstotek. Kakšne so možnosti, da se to uresniči, je veliko vprašanje, saj prehodne določbe še niso znane. Sindikati so zato z ocenami previdni.
Ogrožena slovenščina
Novela med kriteriji za variabilni del financiranja omenja tudi zaposljivost diplomantov, kar naj bi po mnenju ministrstva posledično vplivalo na študijske programe in s tem na hitrejše študiranje. Študija po predbolonjskih programih po novem ne bo več mogoče končati, manjše bodo tudi možnosti za prehajanje med programi. Šolnin za ponavljalce, ki jih je predlagalo finančno ministrstvo, pa ne bo – tako je včeraj zagotovila ministrica.
Ministrica poudarja tudi pomen internacionalizacije in demokratizacije odločanja. Študentje bodo po novem soodločali v akademskih zborih, rektorji in dekani pa bodo izvoljeni na neposrednih volitvah. Glede očitkov, da so pogoji za predavanja v tujem jeziku preohlapni in zato nevarni slovenščini, na ministrstvu odgovarjajo, da se pasti zavedajo in da se bodo glede rabe slovenščine usklajevali s kulturnim ministrstvom oziroma resolucijo o javni rabi slovenščine.
Uredba izhod v sili
V zadnjih dneh je veliko očitkov letelo zlasti na sporne spremembe uredbe o financiranju, ki znova uvaja glavarinski sistem. Ministrica zatrjuje, da je uredba nujna. »Znašli smo se v zelo ugodni situaciji: zaradi rasti BDP lahko letos visokemu šolstvu razdelimo dodatnih 14 milijonov evrov. V ta namen smo morali v skladu z veljavnim zakonom o visokem šolstvu v uredbi upoštevati zakonske kriterije, med katerimi sta tudi število vpisanih in število diplomantov,« razloge za sprejem (neustavne) uredbe pojasnjuje ministrica. A ogorčene kritike nekaterih fakultet, da bo nepravično udarila ravno po tistih, ki so v minulih letih v skladu z novimi smernicami zmanjšale število prostih mest, so očitno zalegle.
Po prvotnih določilih naj bi se sredstva za študijsko dejavnost posameznemu zavodu znižala za največ deset odstotkov glede na lansko leto, zvišala pa za največ 15 odstotkov. Včeraj pa so v MIZŠ le razkrili, da so ta določila spremenili. Sredstva se bodo lahko znižala za največ 5 odstotkov, zvišala pa za največ 14,5 odstotka.
