Ker raziskav, kakšno je realno stanje na trgu najemnih stanovanj, doslej skoraj ni bilo, se je Mladinski svet Slovenije odločil, da opravi obsežno anketo. Pred leti so se s pomočjo študentov, ki so iskali stanovanja in na terenu prikrito raziskovali najemniške pogoje, najemodajalcev lotili na Urbanističnem inštitutu, izkušnjam šibkejših najemnikov pa se ni posvetil še nihče. In če je po besedah dr. Richarda Sendija z Urbanističnega inštituta urejenost najemniškega črnega trga leta 2011 pozitivno presenetila, so tokratne ugotovitve popolnoma nasprotne.
»Rezultati so še slabši, kot smo pričakovali. Skoraj vsak izmed 1211 sodelujočih v anketi, ki so v zadnjih desetih letih najemali stanovanje ali sobo, ima vsaj eno izkušnjo s kršenjem pravic in z nezakonitim ravnanjem najemodajalcev,« je povzel Tin Kampl, predsednik Mladinskega sveta Slovenije, ki je preveril položaj najemnikov stanovanj v okviru projekta Gremo na svoje! Odhod na svoje se, kot je znano, v Sloveniji dogaja vedno kasneje. A ne zato, ker bi mladi sami tako želeli. »Stanovanjski položaj mladih je žal močno odvisen od finančnega položaja njihovih staršev. Ti ponudijo nastanitev, kupijo stanovanje ali prispevajo zanj, poskrbijo za poroštva, hipoteke in podobno. Mladi, ki nimajo tega zaledja, so v še slabšem položaju, neprofitnih najemnih stanovanj pa je bistveno premalo,« je alarmantno stanje orisal Kampl, ki si želi, da bi tudi mladinski svet sodeloval pri snovanju konkretnih državnih ukrepov za pomoč mladim.
Brez varnosti, brez zaščite
Kot je izpostavila strokovna sodelavka mladinskega sveta Tanja Baumkirher, težave potencialnih najemnikov glede na rezultate ankete nastopijo že pri iskanju stanovanj. Najemodajalci se namreč mladim pogosto izogibajo: mlajšim študentom, ker povezujejo njihovo mladost z neresnostjo, brezposelnim in prekarnim delavcem zaradi finančne negotovosti ter mladim družinam zaradi otrok. Ko enkrat vendarle najdejo streho nad glavo, pa ni redkost, da so se prisiljeni preseliti. Zelo pogosto zato, ker najemodajalci nenadoma spremenijo najemne pogoje in zvišajo najemnino.
Seveda so v tem položaju najemniki šibkejše stranke, mnogi celo brez pogodb, in ob kršitvah pravic ne ukrepajo. Teh pa je, kot so potrdili rezultati ankete, mnogo: najemniki so prisiljeni vplačevati v rezervni sklad, najemodajalci omejujejo obiske, vdirajo v njihovo zasebnost, ne dovolijo prijave stalnega ali začasnega bivališča in ne vzdržujejo stanovanja.
Ni politične volje
»To so vsi potencialni brezdomci,« je opozorila tudi Joža Aljančič iz Združenja najemnikov Slovenije in spomnila, da Slovenija tako krši številne mednarodne konvencije. Navsezadnje je pravica do primernega stanovanja omenjena tudi v ustavi, toda kljub zaostrovanju razmer ni politične volje za ureditev najemništva. Od osamosvojitve se ga ni lotila še nobena vlada. Lani smo po šestih letih dobili le nacionalni stanovanjski program, ki pa je bil sprejet brez raziskav in kot nezavezujoča resolucija, predvsem pa ne predvideva bistvenih sprememb.
