Grkom spet samo kratkoročna rešitev

Odpisa ne bo

To se ni spremenilo niti v včerajšnjih pogovorih finančnih ministrov, pred katerimi je šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem izrazil upanje, da bodo vsi vpleteni posojilodajalci – evropska komisija, Evropska centralna banka (ECB) in Mednarodni denarni sklad (IMF) – sprejeli dogovor, ki bi omogočil korak naprej pri izvajanju tretjega paketa pomoči. Grška delegacija je bila včeraj zvečer optimistična, da bo našla skupni jezik s posojilodajalci, ki so zahtevali pospešitev privatizacije, večjo reformno vnemo in izvedbo pokojninske reforme, zaradi katere je na ulicah grških mest v začetku meseca ponovno izbruhnilo nasilje.

A nakazovanje denarja - nova tranša pomoči je vredna 11 milijard evrov - za rešitev likvidnostnih težav se je že v preteklosti izkazalo zgolj za kratkovidno rešitev in manever prestavljanja problemov za nekaj mesecev v prihodnost. Pomembnejšega napredka v iskanju dolgoročne rešitve grške prezadolženosti pa v vseh letih grške krize z evropske strani ni bilo. V luči besed nemškega finančnega ministra Wolfganga Schäubla presenečenj včeraj tudi ni bilo pričakovati. »Grški javni dolg ni več prioriteta,« je dejal Schäuble, čigar stališča se v letu priprav na nemške parlamentarne volitve 2017 vse bolj razlikujejo od IMF.

Washingtonski sklad je v zadnjem obdobju večkrat priznal napako pri predpisovanju vedno novih varčevalnih ukrepov za Grčijo in druge programske države, v preteklem tednu pa je nedvoumno sporoči, da je trenutni program reševanja Aten nevzdržen, izračuni namreč kažejo, da bo samo odplačevanje obresti pobralo 60 odstotkov grškega proračuna (do leta 2060). V IMF se zato zavzemajo za »brezpogojno« razbremenitev Grčije, kar bi pomenilo vsaj delni odpis dolga. Če so se finančni ministri pripravljeni pogovarjati o podaljšanju ročnosti posojil, katerih breme bi zaradi inflacije postalo bolj znosno za Grke, pa bolj radikalnih rešitev ne podpirajo. »Odpis dolga ne pride v poštev,« je poudaril Dijsselbloem.

Spet večji prepad

Medtem ko posojilodajalci počasi gladijo spore zaradi različnih pogledov na cilje paketa pomoči, se zdi, da je prepad med Grki in drugimi Evropejci spet večji. Po zaprtju balkanske poti so evropske države Grke pustile v položaju, ko bodo morali premeščati begunce po državi, kjer je prihodnost temna tudi za domačine, med katerimi je okoli 25 odstotkov brezposelnih.