Begunci spet prihajajo v Slovenijo, tokrat v bolj organizirani obliki. Danes so oblasti v okviru kvot k nam premestile trideset beguncev iz Grčije. Gre za družine in samske osebe iz Sirije in Iraka, nastanili pa naj bi jih v azilni dom v Ljubljani. Naša država se je zavezala, da bo v letošnjem in v prihodnjem letu iz Italije in Grčije sprejela skupno 567 oseb. Slovenija je Italiji že pred mesecem dni dala signal, da ti lahko pridejo, Italija je že posredovala podatke, kdo naj bi prišel, datuma premestitve pa še ni določila.
Karitas se zgleduje po Avstriji in Nemčiji
Po prvotnem načrtu naj bi v Slovenijo letos iz tretjih držav trajno preselili 20 beguncev. Vendar naj bi po naših informacijah notranje ministrstvo vladi v kratkem predlagalo, da se jih na osnovi sporazuma EU-Turčija iz Turčije trajno k nam preseli še nekaj več. Koliko, menda še ni dokončno dogovorjeno, nekateri sogovorniki pa kot skupno omenjajo številko 50. Ta bi se lahko v prihodnje še povečevala, zlasti če bi se v projekt uspešno vključile nevladne in humanitarne organizacije.
Tako se za namestitev, oskrbo in integracijo beguncev, ki bi prišli neposredno iz Turčije, že pripravlja Slovenska karitas. Ogledanih imajo več lokacij v ljubljanski, celjski in mariborski škofiji. Dvajset do šestdeset ljudi, predvidoma družin, bi lahko v dogovoru z državo za začetek namestili v dva objekta v lasti RKC oziroma posameznih župnij, napovedujejo v Karitasu. Ta projekt je podprla Slovenska škofovska konferenca, zgledujejo pa se po Nemčiji in Avstriji, kjer Karitas gosti in skrbi za tisoče beguncev. V krogih RKC ne pozabijo omeniti poslanstva papeža Frančiška, ki je pomoč beguncem postavil v središče svojega delovanja in je tudi že pozval »župnije, verske skupnosti, samostane in svetišča (po Evropi, op, p.), da sprejmejo po eno begunsko družino«.
V Sloveniji so bili doslej najbolj plodni pogovori Slovenske karitas z enim od župnikov v ljubljanski nadškofiji, ki je pripravljen gostiti okoli dvajset oseb. Zaradi občutljivosti tematike lokacij še ne želijo razkriti. Po izkušnjah se namreč informacije lahko hitro spremenijo v dezinformacije in nasprotovanje krajanov oziroma političnih aktivistov.
Denar morda tudi iz Nemčije
Število sprejetih beguncev je odvisno od državnega sofinanciranja. V Karitasu pravijo, da bi jih lahko s svojimi privarčevanimi sredstvi samostojno gostili dvajset, a tudi v tem primeru brez sodelovanja države ne bi šlo. Na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) so nam v neformalnem pogovoru potrdili, da je država pripravljena sprejeti begunce (predvidoma iz Turčije), ki bi jih gostile nevladne organizacije. Kakšni bodo pogoji sprejemanja, za zdaj še ne morejo povedati – država namreč, v nasprotni smeri, čaka, kaj bodo predlagali nevladniki.
V Karitasu sta nam generalni tajnik Imre Jerebic ter vodja socialnih programov Danilo Jesenik pojasnila, da bi program namestitve in integracije beguncev v slovensko okolje lahko sofinanciral tudi nemški Karitas. Ta je povezan z nemškim zunanjim ministrstvom, ki je mednarodni donator denarja za begunske programe. »Zadnji teden v aprilu nas je obiskal tehnični svetovalec nemškega Karitasa Pasquale Ionta, ki deluje na oddelku kriznega odziva in neprestano potuje po različnih državah,« je povedal Jerebic. »Srečal se je z našo delovno skupino za migrante in obiskal dve možni lokaciji v Karitasovi župnijski mreži, kamor bi lahko namestili begunce, če bodo za to izpolnjeni pogoji. Od prvotnih štirih možnosti se trenutno osredotočamo na dve lokalni skupnosti in dva objekta, ki potrebujeta prenovo. Gospod Ionta je predstavil tudi okvirne možnosti financiranja prek Karitasa Nemčije,« pravi Jerebic. Odločitev Nemcev o mednarodnem sofinanciranju programov, kakršen bi bil tudi slovenski, bo znana predvidoma v enem mesecu. Ionta se je aprila o načrtih pogovoril tudi z državnim sekretarjem na MNZ Boštjanom Šeficem.
Jesenik opozarja, da si ne kaže zatiskati oči pred dejstvom, da je Slovenija del begunskih migracij in da bodo morali vsi akterji na tem področju, od države do nevladnega sektorja in lokalnih skupnosti, to realnost sprejeti ter se vanjo vključiti. Poznavalci dogajanja pravijo, da lahko Slovenija pričakuje nekaj tisoč beguncev – ocene se gibljejo od dva do pet tisoč ljudi – ki bodo tu živeli stalno ali začasno, in bo zanje treba poskrbeti.
Bodo begunci tudi na Primorskem?
Vladi namestitev in delo z begunci iz Turčije ponujajo tudi humanitarci in aktivisti, zbrani okoli društva Humanitas. Aktivistka Eva Marn se je tako že povezala z več kurdskimi družinami iz Sirije, iz mesta Alep, ki so trenutno nastanjene v Turčiji, v Izmirju in Carigradu. Po zadnjem obisku teh družin med prvomajskimi prazniki je povedala, da živijo v zelo slabih razmerah. Turčija jim ne ponuja ustrezne zaščite, da bi preživeli, morajo v tovarnah delati tudi otroci. Nekaj članov družine – skupaj jih je okoli trideset, vsi pa pripadajo eni razširjeni družini – je ostarelih in bolnih. Marnova že več tednov predstavnike notranjega ministrstva in slovenske politike obvešča, da gre za begunce, ki nujno potrebujejo pomoč, in išče način, kako bi jih Slovenija vključila v predvidene begunske kvote. Na notranjem ministrstvu so nam neformalno potrdili, da bi bilo to izvedljivo in da bi se lahko strinjali s preselitvijo oseb, ki so predstavnikom nevladnih organizacij že izrazile pripravljenost za preselitev v Slovenijo in že imajo stike s Slovenijo. V postopek preselitve bi bila predvidoma vključena tudi pisarna agencije UNHCR v Turčiji. Humanitas namerava namestitev za omenjene begunce najti pri zainteresiranih zasebnikih, v stanovanjih in prostih sobah, razmišljajo pa tudi o enem od praznih večjih objektov na Primorskem. Tudi Humanitas o konkretnih krajih še ne govori – da ne bi na podlagi govoric in manipulacij prišlo do političnih in ideoloških zlorab beguncev, kakršne se dogajajo po vsej Evropi.
