Že sam obisk ameriškega predsednika Baracka Obame v Vietnamu ima močan pomen, še toliko bolj pa je odjeknil ob včeraj objavljeni novici, da Združene države Amerike popolnoma odpravljajo embargo na prodajo orožja tej jugovzhodni azijski državi. Simbolično dejanje, prav gotovo, pa tudi poslovno premišljeno in pragmatično časovno zelo natančno tempirano. Položaj in odnos do Vietnama pravzaprav v marsičem vse bolj spominjata na odnos do nekdanje Jugoslavije, medtem ko antagonizmi med omenjenima državama ostajajo zgolj spomin, hollywoodski navdih za zgodbe z velikega platna.
Pomirjanje Kitajske
»Odločitev, da ukinemo embargo, ne izhaja iz Kitajske ali katerega koli drugega vprašanja,« je ameriški predsednik dejal pred novinarji, »pač pa temelji na naši želji, da končamo ta dolgi proces normalizacije odnosov z Vietnamom.« Opozoril je, da takšna odločitev ne pomeni nepremišljene prodaje orožja, saj bodo Združene države še naprej – kot to storijo vedno – ugotavljale, kakšno orožje je primerno za prodajo in kakšno ne.
Predsednik Obama je stal pred novinarji v Hanoju, vietnamski prestolnici, ki je bolj kot katera druga trpela zaradi ideoloških spopadov hladne vojne. Toda ni stal pred sovražnim občinstvom. V državi, kjer več kot dve tretjini prebivalstva vojne niti ni doživelo ter kjer je »made in USA« že dve desetletji pojem kakovosti in učinkovitega oglaševanja, se je pogovarjal s pragmatičnimi sogovorniki z vietnamskim predsednikom Tran Dai Quangom na čelu. Prebivalstvo mu je bilo na splošno naklonjeno.
Za Vietnam je ta obisk posebno pomemben. V mednarodni areni intenzivno išče zaveznike v sporu s Kitajsko, ki je vse bolj agresivna v Južnokitajskem morju – geografska označba morja, ki se ji v regiji vse bolj izogibajo, poleg tega išče trgovske partnerje po vsem svetu, na čemer temelji nagel vietnamski gospodarski vzpon. Vietnam je med drugim vključen v transpacifiško partnerstvo, ki so ga podpisali februarja letos in ki v prostotrgovinsko območje vključuje dvanajst držav, vključno z ZDA.
Vsi so dobrodošli
Za ZDA, ki že več let vodijo pragmatično in neideološko politiko do Vietnama, predstavlja obisk konec nekega obdobja. Ne gre pozabiti, da so državo že obiskale ameriške vojaške križarke in da zadnja leta redno potekajo pogovori na najvišjih političnih ravneh. Prav tako je to priložnost za ameriško obrambno industrijo, saj Vietnam intenzivno posodablja vojaško opremo. Čeravno ostaja dejstvo, da je tehnološko vojska bolj povezana z Rusijo.
Morda trenutno vietnamsko politiko še najbolje ilustrirajo besede nekega vietnamskega diplomata, da »so v vietnamskih pristaniščih dobrodošli vsi in vse ladje, naj bodo ruske ali ameriške«. Ameriško politiko pa besede Baracka Obame: »Zdaj smo dokončno odpravili prepoved prodaje, ki je temeljila na ideoloških razlikah med našima stranema.«
Manjšo vlogo v vietnamskem prodoru v svet utegne imeti tudi Slovenija. V Vietnamu se zelo zanimajo za sodelovanje z Luko Koper, po nekaterih namigih pa tudi za sodelovanje na področju vojaške industrije. Zato so srečanja med državama na vse višji politični ravni.
Ameriški predsednik Obama bo v Vietnamu ostal tri dni. Po obisku v Hanoju se bo odpravil v mesto Hošiminh. Njegov urnik je sestavljen tako, da poudarja tako gospodarski razvoj in sodelovanje kot srečanje s predstavniki civilne družbe.
