»Premierja so seznanili tudi o zastojih pri graditvi zahodne avtocestne obvoznice, ki je dolg države do Maribora,« smo septembra 2001 poročali v Dnevniku, ko je mesto obiskal tedanji predsednik vlade Janez Drnovšek, župan pa je bil Boris Sovič. Skoraj 15 let kasneje razmere niso bistveno drugačne. Dolg države ostaja, saj zahodna obvoznica še zmeraj ni povsem dokončana in se zato del prometa proti Koroški steka tudi skozi središče Maribora.
Vlada Mira Cerarja se je pred dnevi seznanila s predlogom najustreznejše variante trase, po kateri naj bi leta 2022 ves tranzitni promet vendarle zaobšel mesto. Naložba v 4,3-kilometrski cesti odsek, s katerim se bo nova obvoznica navezala na avtocestni odsek Slivnica–Pesnica, je ocenjena na okoli 112 milijonov evrov.
Načrti za dokončanje mariborske zahodne obvoznice segajo v leto 2008. Tedaj je vlada zagnala priprave državnega prostorskega načrta za navezovalno cesto. Javna razgrnitev je bila leta 2012, pridobivanje mnenj, medresorsko usklajevanje in iskanje optimalne rešitve pa je trajalo do marca letos. Za dolgotrajnost postopkov je bilo soodgovorno ministrstvo za kmetijstvo, saj je nasprotovalo gradnji čez kmetijska zemljišča, izpostavlja mariborski arhitekt in poslanec SMC Branislav Rajić.
Nova trasa bo uničila manj kmetijskih zemljišč
»Ministrstvo se je zdaj stežka, pa vendarle odločilo, da poda pozitivno mnenje kompromisni rešitvi v prid argumentu, da Maribor potrebuje obvoznico, kot jo imajo vsa druga večja mesta,« je včeraj razložil Rajić. Kazalec na tehtnici v prid cesti je prevesila tudi okoliščina, da je nov predlog, ki sta ga pripravila podjetje Urbis in sektor za urejanje prostora Mestne občine Maribor, zožal cestni koridor tako, da bo namesto 40 hektarjev uporabljenih zgolj 24 hektarjev kmetijskih zemljišč.
Zdaj so na pristojnem ministrstvu za infrastrukturo dorekli terminski plan in zagotovili denar za pripravo vseh strokovnih podlag, prostorskega načrta in pridobitve gradbenega dovoljenja. Če bi vse potekalo po planu in bi oblasti uspelo zagotoviti tudi proračunske vire, bi se gradnja lahko začela leta 2019. Rajić domneva, da bi morebitno zamudo povzročile edino težave pri odkupu zemljišč, o čemer pa dvomi. Se pa utegne državi po gradnji obvoznice izstaviti še več računov. Številni prizadeti krajani, predvsem tisti, ki živijo ob Kardeljevi cesti, so že pred časom razmišljali o vložitvi skupne odškodninske tožbe zaradi prekomernega hrupa. Že vrsto let namreč izpostavljajo nevzdržne razmere, saj obstoječa gostota regionalnega prometa niža kakovost njihovega življenja.
