»No, pa kak korenček tudi polepša dan,« svetuje zajček Kai, ki se je v dveh slikanicah predstavil že pred tremi leti, njegove živopisane ilustracije, ki napovedujejo izid tretjega dela, pa bodo na ogled do konca maja v mestni knjižnici na Fužinah v Ljubljani. Zajček Kai je delo dveh sester, Mete in Mojce Krajnc. »Ideja o njem se je porodila popolnoma spontano in intuitivno, ko sem takrat enoletnemu sinu Neu pripovedovala zgodbice, ga z nežnimi besedami uspavala ali pa ga z njimi spremljala ob kopanju,« je povedala avtorica slikanic Meta Krajnc, ki se poklicno ukvarja z grafičnim oblikovanjem, slikanici Zajček Kai: Velika zmaga in Zajček Kai: Pravo prijateljstvo pa sta zanjo in njeno sestro prvi izdani literarni deli.
Vztraja in verjame vase
»Neovo rojstvo mi je vsekakor prineslo nove razsežnosti in mi odprlo tudi nova vrata domišljije. Tako se je pojavil zajček, ki že v prvi slikanici kljub svoji milini pokaže, da je pravi borec. Zaradi svoje majhnosti ni imel možnosti za zmago v zajčjih skokih. Bil je drugačen od drugih in še zasmehovan. Zgodba ima vsekakor osebno noto in občutki, ki spremljajo določeno slabo izkušnjo, niso bili prijetni. Zato sem v zgodbi želela najti rešitev, in to sta bili vsekakor vztrajnost in vera vase. Zgodba o zajčku je tako dobila tudi sporočilo, ki sem ga želela prenesti ne samo na svojega sina, ampak na vse otroke,« je ozadje zajčjih zgodb predstavila Meta, ki se je odločila, da bo pravljico izdala v tiskani obliki. Celotno idejo je predstavila sestri, ki je ilustratorka. »Od majhnega sem občudovala njen talent za risanje, tako da je bila najlogičnejša izbira. Ona pa je bila tudi takoj za, saj si je že od nekdaj želela izdati otroško slikanico. Tako se je začela pot prve pravljice. Vsekakor naju je na poti čakalo kar nekaj ovir, dvomov. Zajček Kai je tako v približno letu dni od nastanka ideje našel svoj dom v založbi Proandy in veliko podporo pri lastniku založbe Andreju Ivanuši.«
Zajček Kai nikoli ne obupa
Ime Kai ima svoj izvor v nemškem jeziku in pomeni boj. Meta je dolgo izbirala ime, ker je želela, da kljub srčnemu izrazu na smrčku in navihanemu nasmešku beli dolgozobec dobi močno ime, ime za nekoga, ki nikoli ne obupa. Na koncu se je odločila še, da si bo pomagala z numerološkim izračunom, in tako je bojeviti zajček dobil ime Kai. »Obe najini zgodbi imata na koncu nauk. V slikanici Velika zmaga zajček sporoča, da moramo verjeti vase, tudi če smo zasmehovani. Slaba dejanja drugih nam namreč ne smejo vzeti volje, da dosežemo to, kar smo si zastavili. V drugi zgodbi pa sem želela sporočiti, da je pomembno, da si med seboj pomagamo. To je bil moj notranji opomnik in vsekakor sem želela, da je to popotnica za otroke, ki se v svojem odraščanju srečujejo s podobnimi izzivi,« je dejala mlada avtorica.
Avtorici zajčka Kaia sta priznali, da skupaj ustvarjata že od otroštva, njuna igra pa je bila vedno ustvarjalna. Kdaj sta se tudi sprli, a na koncu vedno držali skupaj in si pomagali, čeprav sta si bili še pet minut prej lahko čisto po sestrsko malo v laseh. Pri ustvarjanju zajčka Kaia sta nadvse uživali in kar je bilo najlepše, dodajata, nihče ju ni preganjal z roki, tako da so nastali res spontani, edinstveni pisani liki.
