Vam je že uspelo strniti vse vtise po tako razburljivi sezoni?

Slavje je bilo zelo čustveno, saj smo 21 let čakali, da se bo naslov prvaka vrnil v Ljubljano. To so bila leta frustracije. V zadnjem obdobju se je v domačem nogometu govorilo zgolj o Mariboru, ki so mu uspeli veliki podvigi. To je pustilo posledice tudi na Olimpiji. Povsem razumljivo je, da smo lovoriko proslavili tako bučno, saj je za nami turbulentna sezona, največji tekmec pa nam končno gleda v hrbet.

Kako malo je bilo potrebno, da se je Ljubljana zbudila iz nogometnega sna...

To je neverjeten pojav. Ljudje so izgubili upanje v nogomet, verjamem pa, da bo odslej vse drugače. Največja zahvala gre predsedniku kluba Milanu Mandariću, ki je izjemen poslovnež. Ljudem je resnično vrnil upanje v nogomet, naši navijači pa so dokazali, kako zelo so si želeli Olimpije na vrhu. Tega ne bomo nikoli pozabili.

Spomladi je bilo v vaši igri začutiti precej živčnosti. Po zadnjem porazu z Mariborom bi se lahko zasukalo tudi drugače.

Res je, bili smo zelo nervozni. Čim bolj se je prvenstvo bližalo koncu, tem slabše smo igrali. Že prejšnji trener Marko Nikolić je rekel, da kar ne more verjeti, koliko potenciala imamo v moštvu, na igrišču pa zaradi pritiska pokažemo premalo. V tem letu smo dobili neprecenljive izkušnje, ki jih bomo zagotovo unovčili v naslednjih sezonah.

Govorite o pritisku navijačev, javnosti?

Ne. Pritisk smo si ustvarili sami. Ko si nečesa tako močno želiš, postaneš vse bolj nervozen. V tistem trenutku nastane blokada, zato ne pokažeš vsega, kar znaš. V mislih imaš, da bi lahko bila že vsaka napaka usodna, česar si nihče ni želel. Pomislite, za nami je stala dolga kolona navijačev. Nismo jih želeli razočarati.

Kako ste kot kapetan ohranjali mirnost, preudarnost?

Po naravi sem miren, priznam pa, da v tem letu ni bilo lahko biti kapetan Olimpije. Tudi sam sem dobil veliko polen pod noge, a to me je naredilo močnejšega. Za menoj stoji sijajna skupina fantov. V garderobi težav pravzaprav ni bilo, se je pa marsikaj dogajalo zunaj igrišča. Zdaj se počutim bolj izpopolnjenega, je pa res, da se v življenju učimo vsak dan.

Kdaj vam je bilo najtežje?

Po porazu z Mariborom, a k sreči smo že po nekaj dneh gostovali v Celju in zmagali. Pokazali smo karakter in zgolj v štirih dneh prehodili pot od pekla do raja. Priznam, da smo proti Mariboru že malce podvomili o sebi, a se je na srečo vse dobro razpletlo. Tudi navijači so začutili, da je to zmajevo leto. Upam, da smo se vsem oddolžili za prejšnja leta grenkih izkušenj in spominov. Brez tako zvestega občinstva nam ne bi uspelo. Igralcem se je kar naježila koža, ko smo videli, koliko naših navijačev je bilo v Celju in Velenju. Ko bi bilo v prihodnosti še več takšnih tekem. Verjamem, da je življenje privržencev Olimpije v zadnjih mesecih lepše.

Kaj ste premišljevali pred enajstmetrovko v Velenju, ki vam je prinesla državni naslov?

Ko je sodnik pokazal na belo točko, sem dobil solzne oči. Čustva so me preplavila. Nisem želel razmišljati negativno. Rekel sem si, da se bo mreža zagotovo zatresla.

Je bilo težko gledati? Nekateri igralci se v tako stresnih trenutkih raje obrnejo stran.

Jaz sem spremljal dogajanje, saj sem vedel, v kako zahtevnem položaju je bil strelec Rok Kronaveter. Če bi zgrešil, mu ne bi zameril. Vratar je šel v pravo smer, a je bil strel dovolj močan in natančen, da ni imel možnosti.

Kako naprej? Ima klub potencial, da postane vladar Slovenije?

V tem trenutku ima Olimpija najmočnejši igralski kader. Zagotovo imamo dovolj potenciala, da ostanemo na vrhu tudi v prihodnjih letih. Seveda si želimo čim dlje priti tudi v Evropi, a ne smemo pozabiti, da bo to posebno tekmovanje. Že na začetku so tekme na izpadanje, zato ne napreduje vedno najboljši. V prvenstvu je drugačna zgodba, saj gre za tek na dolge proge. Če bomo dobili močnejšega tekmeca, bomo morali verjeti, da ga lahko premagamo.

Še naprej vas bo vodil Rodolfo Vanoli.

Z Vanolijem odlično sodelujeva. Čeprav ne znam italijansko, veliko komunicirava. Trener je spremenil sistem igre, ki nam glede na profil igralcev najbolj ustreza. Tudi on ima ogromno zaslug za naslov prvaka.

Kaj sta Olimpiji dala prejšnja trenerja Marijan Pušnik in Marko Nikolić?

Pod Pušnikom smo fantastično krenili v prvenstvo. Bili smo odlično pripravljeni. Nikolić nam je dal predvsem zmagovalno miselnost. Večkrat nam je rekel, da moramo biti šampioni v razmišljanju. Vsak trener je prinesel svoj kamenček v mozaik.

Vas je v tej sezoni kakšen dogodek še posebej presenetil?

Menjave trenerjev, saj smo bili v obeh primerih na vrhu lestvice. Te odločitve so bilo marsikomu nerazumljive, a očitno so v klubu ocenili, da stvari uhajajo izpod nadzora. To znajo oceniti le največji voditelji. Ne bom komentiral, ali so bile menjave pravilne ali ne, dejstvo pa ostaja, da mora biti Olimpija na najvišji ravni. Ne moremo si privoščiti, da bi se preveč sprostili.

Greste lahko v teh dneh na miren sprehod po mestu?

To je nemogoče. Srečanja z navijači so prijetna, a moramo ostati na realnih tleh. Že v ponedeljek bomo začeli razmišljati o novi sezoni. Jaz sem že malo v letih, zato si ne smem privoščiti lenarjenja. V nogometu je tanka meja od vrha do dna. Seveda moramo uživati v šampionskih trenutkih, a če jih želimo ponoviti, bomo morali vložiti še več truda.