Kje je nastal prvi tiramisu?

Pršut, vino, čevapčiči, humus... Seznam prehranskih izdelkov in držav, ki si lastijo posamezne dobrote in se z drugimi prerekajo o njihovem izvoru, je dolg. Vedno znova se pri zaščiti geografskega porekla tudi v Bruslju odvijajo boji držav za zaščito njihovih proizvodov. Ker posebnosti lokalne prehrane predstavljajo tudi kulturno izročilo, se države njihove zaščite lotevajo s posebno vnemo. Redko se zgodi, da se boj za izvor kulinarične dobrote odvija znotraj posamezne države. V Italiji, eni izmed gastronomskih velesil, se sedaj Benečija in Furlanija-Julijska krajina prerekata, v katerih loncih je bila spočeta sladica svetovnega slovesa. Spor sta povzročila kulinarična avtorja Clara in Gigi Padovani, ki sta svojo najnovejšo knjigo posvetila zgodovini tiramisuja, kremne pregrehe maskarponeja in v kavo pomočenih biskvitnih keksov. Na sledi za izvorom tiramisuja in razvoja te sladice do svetovne slave sta prečesala Italijo in se dokopala do zapisov, da je prvo sladko zloženko, pri kateri ne gre šteti kalorij, že v petdesetih letih prejšnjega stoletja pripravil Mario Cosolo iz vasi Škocjan ob Soči, blizu slovenske meje. Luca Zaia, guverner sosednje Benečije, za katero je doslej veljalo, da je zibelka tiramisuja, se je ob teh navedbah močno vznejevoljil. »Ne dvomite o izvoru tiramisuja. Nihče nas ne bo opeharil zanj. Iznašli so ga v tržiški restavraciji Alle Beccherie. To drži kot pribito,« je dejal. Prva naj bi se sladice spomnila tamkajšnja kuharica Ada Campeol leta 1970, ki jo je gnalo hrepenenje po sladici, ki bi ji vlila novih moči po rojstvu sina. Guverner Zaia si sicer prizadeva, da bi v Bruslju dosegel geografsko zaščito za sladico, ki se je po priljubljenosti hitro razširila daleč onstran italijanskih meja. »Drugi so jo kopirali zato, ker je najboljša in najbolj izvirna sladica na svetu,« je po poročanju Telegrapha zaščitniško lokalpatriotsko pripomnil guverner Zaia.