»Mislim, da je mojemu kapetanu Modolu zmanjkalo zelo malo. Andre Greipel je bil pač znova močnejši. Predvsem pa je bila odločilna moč sprinterskega vlaka Lotto – Soudal proti našemu ali preostalim. V našem smo le trije, belgijska ekipa ima šest mož. Četrto mesto kljub vsemu ni slab rezultat,« je v Bibioneu Matej Mohorič analiziral odločilne dejavnike dvanajste etape kolesarske dirke Giro d'Italia, ki se je po pričakovanju končala s sprintom in zmago prvega favorita belgijske ekipe Lotto Soudal Andreja Greipla. Tako Mohorič za Modola v Lampreju kot Luka Mezgec za drugouvrščenega Caleba Ewana v Orici sta opravila izjemno delo v pomoč glavnima sprinterjema v pripravi najboljšega izhodišča v zaključnem kilometru. Organizatorji so v sicer deževni etapi že pred ciljem nevtralizirali zaostanke in s tem loterijo za rožnato majico.
Mladeniča iz Podblice bi bilo nemara treba kar klonirati, saj sta v zadnjem ovinku manjkali le njegova drznost in spretnost. Luka Mezgec je izkušeno pilotiral avstralskega mladeniča v Greiplovo zavetrje, a slednjemu je enajst let starejši Nemec izkušeno zaprl linijo ob robu ograde, da bi lahko naredil končni pospešek. »Zmagi smo vedno bližje. Luka (Mezgec) in preostali so vse naredili sijajno. Naš napredek je očiten. Seveda bi rad zmagal, a koristne bodo tudi današnje izkušnje. Z Lukom zares dobro sodelujeva,« je hvalil Caleb Ewan. »Poklon mojim kolegom za izjemno delo, še posebej zadnji 'lokomotivi' Roelandtsu. Imel sem res dobre noge za končni sprint,« pa je bil vesel Andre Greipel, »Gorila iz Rostocka«, kot je njegov kolesarski vzdevek. S tretjo zmago na letošnjem Giru je zaokrožil niz zmag na vseh treh tritedenskih dirkah na okroglih dvajset. »Na Giru sem dosegel dovolj. Kar žal mi je, da Giro zapuščam v rdeči majici za najboljšega sprinterja, toda imam še veliko drugih ciljev in moram si spočiti,« je razložil slovo od rožnate karavane, ki bo spremenila razmerja v preostalih ravninskih etapah prihodnjega tedna. V prvi vrsti tudi za Luko Mezgeca.
Zdaj na Giru sledi tridnevni spektakel v gorah. Danes v Benečiji od Palmanove do Čedada, v soboto v visokih Dolomitih do Corvare in v nedeljo gorski kronometer na Saiser Alm. Vse na očeh slovenskih kolesarskih navdušencev. Za vso slovensko četverico bo to nekaj posebnega. Ne zgolj za Primoža Rogliča, ki so mu tereni najbolj pisani na kožo in ga mnogi pričakujejo v kakšni osrednji vlogi. Ali Grega Boleta v kakšni klubski različici taktike. Giro se približno trikrat v desetih letih približa Sloveniji, kaže statistika. A Giro nikoli ni le športna zgodba. Nacionalni naboj je še vedno zelo prisoten. Še posebno v okolju Beneške Slovenije, v Nadiških dolinah in vaseh, vsega deset kilometrov od Tolmina ali Kobarida.
Izjemno zahtevna trasa, označena s štirimi od petih zvezdic zahtevnosti, po pomembnosti glede boja za rožnato majico, poteka po vaseh v Benečiji, ki jo je France Bevk opisal v romanu Kaplan Martin Čedermac po zgodbi kaplana Antona Kufola. Trasa pelje po krajih, ki imajo tudi slovenska imena. Na uradnem profilu etape je dvojezično omenjen le Matajur (prvi gorski cilj), čeprav so ključni kraji etape tudi Kraj (drugi gorski cilj), tretji gorski cilj dneva Porčinj (Cima Porzus) in Podcerkev (4. GC) v zahodni Benečiji pred spustom v Čedad. Ko omenjamo italijansko plat zgodbe, verjetno ni naključje, da trasa iz Matajurja pelje tudi v vasi pod Kolovratom, čeprav je etapa simbolično posvečena štirideseti obletnici potresa. »Novoasfaltirane ceste, očiščene brežine za navijače, povsod v simboliki rožnate, in vidni dvojezični pozdravi,« je kolesarski navdušenec Janez Jarm, organizator Maratona Alpe, opisal vtise ob ogledu današnje trase. Beneški Slovenci živijo za Giro. Še posebej se je pripravilo Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, za katere je prihod Gira tudi priložnost za prikaz obstoja in delovanja. Dvojezičnega. Piko na i bodo dodali kolesarji. »Današnjo etapo pričakujem z velikim veseljem. Domačih navijačev bo zagotovo precej. Mislim, da beg ne pride v poštev. V ekipi imam nekaj kolegov, ki so jim trenutno klanci bližje. Verjetno bom poskušal varčevati moči za tretji teden, ko bo še nekaj zanimivih etap in bo moja pomoč bolj koristna,« svojo plat zgodbe opiše Mohorič.
Izidi 12. etape (Noale – Bibione, 182 km): 1. Greipel (Nem, Lotto Soudal) 4,16:00, 2. Ewan (Avstral, Orica), 3. Nizzolo (Ita, Trek), 24. Mezgec (Orica), 25. Mohorič (Lampre), 119. Bole (Nippo) vsi v času zmagovalca, 180. Roglič (LottoNl, vsi Slo) + 4:14, skupno: 1. Jungels (Lux, Etixx) 49,32:20, 2. Amador (Kost) + 0:24, 3. Valverde (Špa, oba Movistar) + 1:07, 82. Roglič + 1,07:32, 105. Mohorič + 1,16:05, 143. Mezgec + 1,34:44, 160. Bole + 1,44:28.
