Zdravniki vztrajajo pri napovedi, da bodo jeseni stavkali, če pogajanja z vlado ne pripeljejo do dogovorov o višjem plačilu in jasnejših pogojih dela. Za zdaj so se uskladili le o 9 od 95 členov kolektivne pogodbe, kar je slab rezultat, je spomnil predsednik Fidesa Konrad Kuštrin. »Stavke si ne želimo, a se je bomo poslužili, če vlada ostane gluha za naše zahteve,« je dejal.
Po višje plače in mirnejši tempo
Glavni odbor Fidesa se je tako že preimenoval v stavkovni odbor, vzporedno z nadaljevanjem pogajanj pa se bodo pripravljali na stavko. »Menedžment, paciente in javnost je treba pripraviti, da lahko pride tudi do tega. Kot se je že zgodilo leta 1996, ko nas politiki niso poslušali do tritedenske stavke,« je poudaril Kuštrin. Ob tem je spomnil, da so predsednika vlade Mira Cerarja dvakrat zaprosili za sprejem, a jim v njegovem kabinetu niso niti odgovorili.
Z marsikaterim stališčem vlade, na primer variabilnim delom plače, se sicer strinjajo, je dodal Kuštrin. A to doslej ni prispevalo k napredku pri pogajanjih, od katerih Fides med drugim pričakuje odpravo zamejitve zdravniških plač navzgor (strop je danes 57. plačni razred oziroma 3814 evrov). Kot ključno zahtevo sicer izpostavljajo uvedbo standardov in normativov, ki bi določili sprejemljiv tempo dela zdravnikov, stroka pa jih je že pred časom zapisala v tako imenovani modri knjižici.
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je minuli teden v intervjuju za Dnevnikov Objektiv napovedala, da želijo s pilotnim projektom v nekaj bolnišnicah preveriti, ali so standardi in normativi iz modre knjižice življenjski in sprejemljivi. Po včerajšnji napovedi bi šlo za celjsko, murskosoboško in trboveljsko splošno bolnišnico, ljubljansko psihiatrično kliniko ter kliniko Golnik. Merjenje obremenitev zdravnikov bi začeli jeseni in ga zaključili konec leta, to pa bi po ministričinih besedah povezali tudi z merjenem kakovosti dela zdravnikov.
Vladne ideje kot zavlačevanje
Pol leta, ki bi si ga za pilotno študijo vzela vlada, v Fidesu razumejo kot zavlačevanje pri pogajanjih. »V to nismo privolili. Zavedamo se, da bi se čakalne dobe še enkrat podaljšale, če bi jih začeli takoj uporabljati tam, kjer je polovico zdravnikov premalo. Tega si ne želimo. Zato zahtevamo, da se standardi in normativi priznajo kot veljavni, potem pa se bodo z ministrstvom ali vlado dogovorili, v kolikšnem času bodo zaživeli,« je povedal Kuštrin. Bodo pa ti standardi in normativi takoj pokazali, kje zdravnikov primanjkuje, kje jih je ravno prav in kje jih je morda preveč, je napovedal. Javnim zavodom v zdravstvu bo tako lažje voditi kadrovsko politiko.
V Fidesu so ob tem znova opozorili na sporne pristope pri reševanju težav zaradi pomanjkanja anesteziologov v mariborskem UKC. Vključevanje hrvaških zdravnikov prek posrednika (zasebnega inštituta Miha Pogačnika), namesto da bi se naslonili na delo zdravnikov iz drugih slovenskih bolnišnic, je po besedah Kuštrina »dogodek brez primere«. Kot je spomnil, pa so slovenski anesteziologi iz zavoda Mobilni specialist še vedno pripravljeni delati v Mariboru.
Od ministrice za zdravje v sindikatu pričakujejo, da bo zdravnikom iz drugih slovenskih bolnišnic omogočila delo v mariborskem UKC.
