Erjavec bo pokojninski reformi nasprotoval

Dlje bomo odlašali, ostrejša bo reforma

A Erjavčevih stališč ne podpira demografska matematika, ki jasno nakazuje, da se Slovenija zavoljo neprimernega pokojninskega sistema pomika proti javnofinančni katastrofi in to najhitreje med vsemi evropskimi državami. Dlje kot bomo odlašali, ostrejša bo morala biti pokojninska reforma, sicer bomo leta 2060 za pokojnine namenili že 10 milijard evrov ali 18 odstotkov BDP (tedaj bo ta po oceni OECD znašal 51 milijard evrov). Bolj obremenjen sistem bo imel le neprimerno bogatejši Luksemburg.

In tu pridemo do druge težave, zaradi pomanjkanja odločnejših in dolgoročnejših ukrepov vlade je manevrski prostor Slovenije danes krepko okrnjen. Iluzija dobrega dela lahko kaj kmalu zbledi, če se zalomi pri gospodarski rasti, a takrat bo prepozno. Ko bo prišla nova kriza, ki jo mnogi že slutijo na obzorju, vlada ne bo imela več vzvodov za boj proti njej. Javni dolg se je denimo v zadnjih sedmih letih zvišal za 61 odstotnih točk in je skoraj 24 milijard evrov višji, država je z njim preprečila propadanje večjega števila podjetij, bank in javnega sektorja. Še ene sanacije bank, ki je samo leta 2013 povzročila 3,6 milijarde evrov dodatnega primanjkljaja, si ne more več privoščiti, saj bi to pomenilo novo eksplozijo rasti javnega dolga, rast cene zadolževanja in trojko pred vrati.

Premik po sedmih letih

Obdobje slovenske proračunske neposlušnosti evropskih smernic in omejitev, zaradi katerih smo bili pahnjeni v postopek presežnega primanjkljaja, ki naj bi se torej uradno zaključil do konca junija, je trajalo sedem let. V tem času je bila Slovenija prisiljena vsaj v grobem spoštovati priporočila Bruslja, saj bi sicer tvegala 0,2 odstotka BDP visoko kazen, ki bi v kriznem obdobju nanesla lahko celo 76 milijonov evrov.

Na presenečenje mnogih je Bruselj upošteval opozorila Slovenije, da je metodologija za izračunavanje potrebnega znižanja javnofinančnega primanjkljaja popolnoma neprimerna. Po njej bi bilo slovensko gospodarstvo že leta 2017 pregreto, kar bi terjalo eno odstotno točko visoko znižanje primanjkljaja, kar bi močno obremenilo gospodarstvo. Novo ciljno znižanje znaša 0,6 odstotne točke – okoli 240 namesto 400 milijonov evrov, zaradi česar bodo na finančnem ministrstvu nekoliko lažje zadihali

Zaradi proračunskega uspeha v lanskem letu, ko je država znižala javnofinančni primanjkljaj pod maastrichtsko mejo treh odstotkov BDP, bo imel finančni minister poslej nekoliko bolj proste roke pri krmarjenju Slovenije do proračunske izravnanosti, kar je cilj za leto 2020. Letos večjih presenečenj ni na vidiku, po zadnjih napovedih ministrstva naj bi tako javnofinančni primanjkljaj dosegel zgolj še 872 milijonov evrov ali 2,2 odstotka BDP.