Po izjavah uradnikov FED je ameriški dolar v razmerju do evra pridobil nekaj več kot pol odstotka, delniški indeks S&P 500 pa izgubil nekaj več kot en odstotek vrednosti. Dodaten razlog za povišano verjetnost dviga so tudi nekateri posamični makroekonomski podatki za ZDA, ki so bili objavljeni v zadnjih dneh. Med temi izstopata močan porast prodaje na drobno, ki se je v aprilu na mesečni ravni povečala za 1,3 odstotka. Ob tem pa je inflacija na letni ravni znašala 1,1 odstotka. V ZDA se sicer še vedno nadaljujejo objave makroekonomskih podatkov, ki so v povprečju slabše od pričakovanj, medtem pa so tudi objave v Evropi spet nekoliko pod pričakovanji.
V Evropi še posebej pozitivno preseneča trg dela. Stopnja nezaposlenosti je ob marčevski objavi znašala 10,2 odstotka, kar je rezultat njenega vztrajnega nižanja v zadnjih letih. Indeks Bloomberg European 500, ki zajema 500 delnic evropskih izdajateljev, je trenutno okoli osem odstotkov pod doseženimi najvišjimi vrhovi, ob upoštevanju dividend pa za okoli dve odstotni točki višje. Nekoliko bolje se še vedno držijo delnice največjih ameriških korporacij, ki so letos skupaj z izplačanimi dividendami prinesle enoodstotni donos v dolarjih in približno triodstotni padec v evrih.
V zadnjih dneh se zdi, da je na glavni oder spet stopila ameriška centralna banka. Nekateri njeni predstavniki namreč namigujejo na morebiten junijski dvig ključne obrestne mere, vendar pa obstajajo močni argumenti, ki ne govorijo v prid dvigu. Eden izmed njih je vsekakor referendum o izstopu Velike Britanije iz Evropske unije, ki bo potekal šele nekaj dni po zasedanju FED. Če bi v Veliki Britaniji podprli izstop iz EU, bi bilo mogoče pričakovati negativen vpliv tudi na ameriško gospodarstvo, predhoden dvig ključne obrestne mere pa bi razmere le še dodatno poslabšal. Junij bo tako vsekakor precej zanimiv mesec in bo postregel z odgovori na nekatera odprta vprašanja, ki bodo tako ali drugače vplivali na finančne trge v prihodnosti.
